| Table of Contents | Words: Alphabetical - Frequency - Inverse - Length - Statistics | Help | IntraText Library | ||
| Alphabetical [« »] imetje 3 imponirala 1 imponirati 2 in 1899 inkvizacija 1 inkvizicija 1 inštalaciji 1 | Frequency [« »] ----- ----- 3658 je 1899 in 1346 se 1126 da 893 v | Miroslav Malovrh Opatov praporšcak IntraText - Concordances in |
Part
1 I | 1404. objemala Zatičino in njeno okolico. Božji mir 2 I | razlival svojo nežno svetlobo, in noben glas ni motil vladajoče 3 I | oskrbnik graščine Smreka in sin se je bil prišel ta 4 I | Sredi pota je krenil v stran in je po poljskih stezah korakal 5 I | Požuril je svoje korake in kmalu je stal pri samotni 6 I | kjer se je stisnil v senco in krepko držeč svoj kratki 7 I | vso okolico, če je pač sam in če ga nihče ne vidi. ~"Nikogar 8 I | Spravil je ostri meč v nožnico in se pritisnil k oknu na koncu 9 I | Kmalu se je deska odmaknila in dvoje temnih oči je pogledalo, 10 I | so se hitro nato odprla in za njim ravno tako hitro 11 I | ko je stopil v temno vežo in naglo pritisnil k sebi trepetajoče 12 I | izvilo iz njegovega objema in ga potegnilo za seboj v 13 I | stara žena vžgala tresko in jo vtaknila med dva tramova. ~" 14 I | marveč tole drobno dekle, in da me ni zagovorilo, nego 15 I | Rovan je sedel k ognjišču in potegnil Polonico poleg 16 I | sedla na nasprotno stran in čemerno opazovala zaljubljeno 17 I | je drhteče vprašalo dekle in se tesneje privilo k zalemu 18 I | doslej prišli samo žalost in nesreča med ljudi." ~"Ali 19 I | službo! Kdor služi krivici in nasilstvu, je sam krivičnik 20 I | nasilstvu, je sam krivičnik in nasilnik. Če bi vi imeli 21 I | Polonico, bi ostali pri očetu in morda postali oskrbnik - 22 I | voljo. Glasno se je zasmejal in je veselo rekel: ~"Mati, 23 I | prilike, da se kako odlikujem in hitro postanem oskrbnik 24 I | celjskega z važnimi poročili, in če dobro opravim, dobim 25 I | Andrej do svoje izvoljenke in ji globoko pogledal v oči? ~" 26 I | Samostanci samo grabijo in izsesavajo nas siromake, 27 I | umiramo. Sami žive v izobilju in v razkošju, potratno in 28 I | in v razkošju, potratno in razuzdano ..." ~"Babica, 29 I | hudičevi zavezniki," je trdo in sovražno dejala starka. " 30 I | ljudstvu, kriče do neba in pride dan, ko se bodo strašno 31 I | odgovorila starka. "Mladi ste še in v samostanu takih reči ne 32 I | Toda jaz sem mnogo slišala in tudi mnogo doživela." ~" 33 I | da bom tudi jaz vedel in se znal ravnati." ~Starka 34 I | je prižgala novo tresko in primaknila svoj sedež k 35 I | Konrad II. je bil krut in neusmiljen človek, ki je 36 I | Albertus Goriški ga je napadel in premagal. Zvezal ga je z 37 I | premagal. Zvezal ga je z vrvmi in ga bosonogega, napol golega 38 I | iz Zatičine v Ljubljano in od tam na Goriško. In ko 39 I | Ljubljano in od tam na Goriško. In ko ga je gnal od tod, so 40 I | pljuvali na opata, ga suvali in tolkli po njem s palicami 41 I | tolkli po njem s palicami in kosami in ubili bi ga bili 42 I | njem s palicami in kosami in ubili bi ga bili kakor psa, 43 I | je pritrdila starka. ~"In kdaj je prst božji še zadel 44 I | se kmetje spuntali. Opat in menihi so jih strašno trpinčili 45 I | so jih strašno trpinčili in zatirali in izsesavali. 46 I | strašno trpinčili in zatirali in izsesavali. To so bili hudi 47 I | menihov so kmetje ubili in vžgali nekaj samostanskih 48 I | da bo konec vsem krivicam in da ne bo nihče kaznovan 49 I | Grozovito so ravnali z nami in" tu je starka povzdignila 50 I | ravnokar na svet prišla - in imeli ga zaprtega dolgo 51 I | dlan svoje koščene roke in gledala srepo predse v tla, 52 I | klobukom. ~Končno je vstal in se ljubeznivo poslovil od 53 I | ljubeznivo poslovil od Polonice. In tudi starki je dal dobro 54 I | nisem storil še nikomur in je ne bom in zato imam mirno 55 I | še nikomur in je ne bom in zato imam mirno vest in 56 I | in zato imam mirno vest in lahko srce. Če je božja 57 I | kjer bomo živeli v sreči in v zadovoljnosti." ~"Naj 58 I | vidva ne bosta nikdar mož in žena in da vaju spravi ta 59 I | bosta nikdar mož in žena in da vaju spravi ta ljubezen 60 I | naposled vse črne misli in obšla ga je zopet mladeniška 61 I | mladeniška brezskrbnost in zaupnost. In ko je prišel 62 I | brezskrbnost in zaupnost. In ko je prišel do ovinka, 63 II | obrambo v nemirnih časih in za bivališče samostanskih 64 II | časih miru. Razen cerkve in glavnega samostanskega poslopja 65 II | je razprostiral obsežen in skrbno negovan vrt. ~Zatiški 66 II | eden prvih, najuglednejših in najvplivnejših velikašev 67 II | najvplivnejših velikašev v deželi in pravi kralj svojih podanikov. 68 II | meje. Bil je nadvse ošaben in smel človek, trdega srca 69 II | smel človek, trdega srca in neupogljive volje, a tudi 70 II | neupogljive volje, a tudi lahkoživ in radodaren tako, da je v 71 II | posestva z znatnimi dolgovi in iz kmetov iztisnil zadnje 72 II | sovražili iz vsega srca in so mu večkrat stregli po 73 II | opat je bil osebno hraber in neustrašen človek in ni 74 II | hraber in neustrašen človek in ni očitno zapustil samostana 75 II | napravili proti meni zaroto in me hočejo izpodriniti. Ha-ha! ~ 76 II | Zakrohotal se je hudobno in iz njegovih oči je švignil 77 II | mesto. A še sem jaz gospodar in zapovednik in kdor mi kljubuje, 78 II | jaz gospodar in zapovednik in kdor mi kljubuje, tega pohodim 79 II | mi kljubuje, tega pohodim in poteptam kakor črva." ~Ta 80 II | zvesti moj praporščak, in opravi dobro svoj posel." ~ 81 II | posel." ~Andrej je pokleknil in poljubil opatu roko. nekaj 82 II | Pot je bila tod bližja in varnejša, kakor preko Ljubljane, 83 II | milanskega vojvode Viscontija in vneta zaščitnica zatiškega 84 II | sorodniki pomrli razen opata in Friderika, ki pa sam ničesar 85 II | pa sam ničesar več nima in bi nemara že moral svoj 86 II | dan," je zaklical Rovan in vrgel tujki utrgano cvetje 87 II | Presenečena je tujka pobrala cvet in zaklicala: "Potujte srečno, 88 II | že precej daleč od vrta, in je vedel, da stoji tuja 89 II | drži jablanov cvet v rokah in gleda za njim. Zasmejal 90 II | njim. Zasmejal se je veselo in zadovoljno in pozdravil 91 II | je veselo in zadovoljno in pozdravil s klobukom, potem 92 II | klobukom, potem pa pognal konja in zdirjal kakor blisk po prašni 93 III | Mračilo se je že, ko so Rovan in njegova spremljevalca prišli 94 III | peketanje konjskih kopit in rožljanje orožja. Radovedni 95 III | Radovedni so se ozirali in Rovan je rekel svojima spremljevalcema: ~" 96 III | je zaklical stari Matija in v tistem hipu je skočil 97 III | močjo, da je konj padel in potegnil s seboj jezdeca. 98 III | jezdeca. Matija je priskočil in sunil napadalcu svoj meč 99 III | je kri brizgnila v zrak in poškropila Matijev usnjeni 100 III | Matija je takoj priskočil in videl, da se imata Rovan 101 III | videl, da se imata Rovan in drugi njegov spremljevalec 102 III | Rovan je skočil s konja in šel nad svoja sovražnika, 103 III | Tam so se zopet spoprijeli in razvil se je ljut boj. Že 104 III | se je peš boril z njim, in ga prebodel. Mož, ki je 105 III | žvenketaje padel na tla in mož se je zgrudil mrtev. ~ 106 III | drugi jahač obrnil v stran in je pobegnil. Njegovemu zgledu 107 III | prej konja izgubil. Rovan in Matija sta ostala kot zmagovalca 108 III | se je zdaj oglasil Matija in ves upehan sedel na stegno 109 III | živi," je zaklical Rovan in skočil h konju, ki je zadnji 110 III | konju, ki je zadnji padel in z vso težo ležal na svojem 111 III | njem ležečega ubitega konja in vprašal sočutno: ~"Si li 112 III | da sta mi zlomljeni roka in noga in glava razbita," 113 III | mi zlomljeni roka in noga in glava razbita," je ječal 114 III | Hlapec na graščini Svibno." ~"In zakaj si me napadel?" ~" 115 III | je, naj grem z gospodom in naj storim, kar mi ukaže." ~" 116 III | Grajščinski valpet." ~"In kdo vas je vodil pri napadu?" ~" 117 III | je, naj grem z gospodom in naj storim, kar mi ukaže." ~" 118 III | pisma v zatiškem samostanu in da ga je opat poslal, naj 119 III | iz sebe, glboko zastokal in potem nagnil glavo. Bil 120 III | pisem," je godrnjal Matija in na en požirek izpraznil 121 III | poberiva." je odgovoril Matija in brez odlašanja začel preiskovati 122 III | če bi ga mogel rabiti, in zaradi tega ni ničesar odgovoril. ~" 123 III | se je zopet oglasil Rovan in zajahal svojega konja, ki 124 III | je kratko odvrnil Matija in urno preobračal žepe mrličev, 125 III | časa ga je dohitel Mitja in zadovoljno poročal: ~"No, 126 III | imel pri sebi dva cekina in zlato svetinjico okrog vratu." ~" 127 III | sem mu vzel; skoro novi so in kakor meni umerjeni." ~Rovan 128 III | umerjeni." ~Rovan je bil ranjen in kri mu je curljala čez obraz. 129 III | slišati. Izpral si je rane in jih površno obvezal, potem 130 III | sta se prepeljala čez Savo in še tisti večer prispela 131 IV | IV. ~Bled in vidno utrujen je stopil 132 IV | celjskega grofa Hermana in mu z globokim poklonom vročil 133 IV | je Rovan naenkrat zazibal in se brez zavesti zgrudil 134 IV | Strmeč je grof priskočil in videvši, da leži Rovan kakor 135 IV | so z vseh strani, hlapci in dekle, ter močili Rovana 136 IV | ter močili Rovana z vodo in mu drgnili sence z octom. 137 IV | je prištorkljal v sobo in dal s krepkimi besedami 138 IV | srečala." ~"Kdo vas je napadel in zakaj?" je izpraševal grof. ~" 139 IV | nas. Huda nam je predla in eden naših tovarišev je 140 IV | deželo. Bil je dober dečko in škoda je, da je moral tako 141 IV | je mrmral celjski grof. "In v tem boju je bil tale dečko 142 IV | vam pismo osebno izroči, in zato se ni zmenil za moja 143 IV | nekoliko k sebi. Odprl je oči in se ozrl okoli sebe. Ko je 144 IV | mi napravil tak strah." In robati mož je kar mogoče 145 IV | pripravili Rovanu posebno sobo in poklicali ranocelnika, ki 146 IV | ranocelnika, ki je bolnika obvezal in ga potolažil z zagotovilom, 147 IV | čakal, kdaj pridejo Rovan in njegova spremljevalca, in 148 IV | in njegova spremljevalca, in ker jih le ni bilo, obšla 149 IV | potu primerila kaka nesreča in da sta važni pismi, ki jih 150 IV | samo samostanski vojaki in pa vojvodinja Virida, ki 151 IV | svojim vplivom podpirala in mu tudi dostikrat pomagala 152 IV | pogostoma zašel. ~Ker Rovana in njegovih spremljevalcev 153 IV | pismo na celjskega grofa in se v spremstvu nekaterih 154 IV | svojo sestro šetal po vrtu in ji razlagal svoje skrbi. ~" 155 IV | celjski grof opata v Reinu in vojvodo Viljema pravočasno 156 IV | se približevala grajščini in spoznavši opata in njegovo 157 IV | grajščini in spoznavši opata in njegovo sestro obstala ob 158 IV | pozdrav. Opat se je ozrl in radostno iznenaden zaklical: ~" 159 V | velikaši, da pa sta vizitatorju in pa vojvodi Viljemu pisala 160 V | zahvaliti vojvodinji Viridi in celjskemu grofu Hermanu. ~ 161 V | si pridobi med samostanci in med samostanskimi kmeti 162 V | je postopal jako zvijačno in premeteno. ~Razglasil je, 163 V | strani hiteli v cerkev. In res je dal opat oznaniti 164 V | milosti za zatiški samostan in iz posebne milosti za zatiškega 165 V | vsakovrstne poganske navade in uganjali na dan te cerkvene 166 V | slovesnosti največje nemarnosti in razuzdanosti, katerih so 167 V | tudi menihi. Te nemarnosti in razuzdanosti so bile vzrok, 168 V | za to 65 cekinov na leto in seveda rad ustregel vsaki 169 V | je premestitev proščenja in dosegel, da je bilo rečeno 170 V | Bonifacija do zatiškega opata. ~In ljudje so res strmeli, da 171 V | pa se je natihem smejal, in ko je bil sam v svojih sobanih, 172 V | veljala samo nekaj cekinov in da je vsa ta papeževa milost 173 V | v samostanu pa se je noč in dan popivalo in prepevalo, 174 V | se je noč in dan popivalo in prepevalo, kakor v kaki 175 V | menihi, popivali hlapci in vojščaki. Včasih so se pivci 176 V | so se pivci kar trkljali in ruvali po samostanskem dvorišču 177 V | po samostanskem dvorišču in opat jih je gledal z okna 178 V | opat jih je gledal z okna in se zlobno smejal. ~"Lej 179 V | bi zapili ves samostan in še Najsvetješe." ~Sam pri 180 V | za zdaj je moral molčati in mirno dopuščati, da delajo 181 V | dopuščati, da delajo menihi in hlapci kar hočejo, saj je 182 V | med menihi na posvetovanje in se z njimi natančno dogovoril, 183 V | pripraviti za vizitacijo in kako je skrbeti, da se vizitator 184 V | Šlo mu je vse po volji in zato je pa brez posebnih 185 V | zasledoval, kar se godi, in natančno pazil na vsako 186 V | tam, ker je imel o veri in o cerkvi precej drugačne 187 V | tistem času v Pragi razvijal in učil Jan Hus. ~V samostanu 188 V | katerim je rad občeval, in to je bil opatov praporščak 189 V | samostanski prebivalci, ker je rad in ljubeznivo občeval s kmeti, 190 V | vedno govoril domači jezik in odkritosrčno priznaval slabosti 191 V | odkritosrčno priznaval slabosti in nerodnosti v samostanu. ~ 192 V | ki sicer ni poznal ljudi in ni znal gledati v njih duše, 193 V | je opazil to spremembo in vprašal Hugona, kaj jo je 194 VI | poldnevu pripeljal iz Ljubljane in bil pri samostanskih vratih 195 VI | strani seniorja Andreja in priorja Markvarda. ~Uspeh 196 VI | posestva znatno zadolžil in je moral samotan plačevati 197 VI | nego da je resno mišljena in da je od njenega izida odvisno, 198 VI | bo primoran se umakniti. In polastila se ga je ljuta 199 VI | mu nakopali to nepriliko, in v svoji duši je prisegel, 200 VI | mednje. Čakali so dolge ure in mračilo se je že, ko so 201 VI | naposled prišli vizitator, opat in spremljevalci. ~Opat Angelus 202 VI | je vstal prior Markvard in zbranim menihom povedal, 203 VI | stopi pred vizitatorja in pove, kar mu je na srcu, 204 VI | mu je na srcu, svobodno in neustrašeno, ker nobeden 205 VI | jim kdo zagrozil z mečem. ~In nihče se ni ganil. Vse je 206 VI | ni ganil. Vse je molčalo in vsi so se umikali pogledu 207 VI | naj se torej oglasi." ~In zopet je vladal v dvorani 208 VI | legel usmev tihega ponosa in veselega zadoščenja. ~Zdj 209 VI | sem jih dobil, neosnovane in da vlada v samostanu krščansko 210 VI | samostanu krščansko bratstvo in evangeljska vzajemnost. 211 VI | tako ostalo, na čast božjo in v slavo naše svete cerkve." ~ 212 VI | neko temno neprijaznost in slutil je, da menihi niso 213 VI | končana, začeli odmikati mize in delati priprave za večerjo. 214 VI | pokazati samostanske prostore in celice." ~Te besede so naredila 215 VI | vizitator strme ogledoval in začel slutiti, da ga pri 216 VI | je hitro stopil k vratom in energično ukazal: ~"Vsi 217 VI | senior Andrej, prior Markvard in moja pisarja. ~Oba opata 218 VI | moja pisarja. ~Oba opata in njiju spremljevalci so odšli 219 VI | opazoval seniorja Andreja in priorja Markvarda, ki sta 220 VI | vriskaje podili trije otročiči in se niso prav nič zmenili 221 VI | vizitator opata Albertusa. "In kako so prišli sem v samostan?" ~ 222 VI | Ablertus se je zlobno nasmehnil in skomignil z rameni, češ 223 VI | katerimi so se otroci igrali, in jih ravno hotel ogovoriti, 224 VI | poje," je opomnil vizitator in obrnivši se k svojim spremljevalcem, 225 VI | odgovoril opat Albertus, "in jaz se sam čudim vsemu temu, 226 VI | vsemu temu, kar tu vidim in slišim." ~Neznani pevec 227 VI | vizitator naglo odprl vrata in vstopil v celico. ~Obstal 228 VI | se je tiho zasmejal, tiho in veselo, kakor da vidi kaj 229 VI | ki je ležala na postelji in, braneč se ženske, renčala: " 230 VI | ogorčenja zaklical vizitator in stopil sredi celice, medtem 231 VI | zinile besedice. ~"Sodoma in Gomora!" je srdito dejal 232 VI | vizitator. "Vstopite, bratje, in poglejte, kaj se tu godi 233 VI | vaš red!" Senior Andrej in prior Markvard sta se boječe 234 VI | avtoriteto skušal odpraviti in si s tem nakopal sovraštvo 235 VI | so me zlobno obrekovali in sumničili ter se trudili 236 VI | jih vtihotapili v samostan in žive z njimi - ni da bi 237 VI | njimi - ni da bi govoril." ~"In ti otroci?" je vprašal vizitator. ~" 238 VI | Ti so sad tega grešnega in gnusnega občevanja samostancev 239 VI | ki so od strahu trepetale in se stiskale druga k drugi. ~" 240 VI | moja, eden pa Ančkin." ~"In kdo je oče? Kateri teh nevrednih 241 VI | v silni zadregi molčale in upirale poglede v tla. ~" 242 VI | je ponavljal vizitator in položil svojo roko težko 243 VI | je zdaj začul globok glas in s postelje se je dvignil 244 VI | premeril od nog do glave in dejal: ~"Kaj praviš? Sv. 245 VI | toliko ljudi, noč je temna in kuta je podobna kuti, tako 246 VI | ime - rekel: ,Ljubite se in množite se'" ~"Molči! Nesramnež!" 247 VI | postavil pred vizitatorja in dejal: ~"Vaša milost, jaz 248 VI | vojščak. Bil sem v 46 bojih in trinajstkrat ranjen - pa 249 VI | bil zdaj v veliki zadregi in se oziral na vse strani, 250 VI | hudo je, če človeka ščiplje in če nima malo rakije. No, 251 VI | če nima malo rakije. No, in ko me je tako ščipalo, sem 252 VI | že mislil, Vaša milost, in hudo se mi je storilo, da 253 VI | se je jezil vizitator. "In od samih bolečin si prepeval 254 VI | prepeval nesramne pesmi in se valjal po postelji ter 255 VI | vizitator razgovor z Matijo in se obrnil k priorju Makvardu 256 VII | je tam živelo razuzdano in nemoralno, ali proti opatu 257 VII | bil stvar spretno zasukal in je vse nerednosti izkoristil 258 VII | samostanu napraviti red in menihe prisiliti, da žive 259 VII | njemu ničesar ne opravi, in zato se je zadovoljil s 260 VII | red, da bo odslej skrbno in vestno upravljal samotansko 261 VII | upravljal samotansko premoženje in strogo pazil na red v samostanu. 262 VII | ostro vse njihove grehe in grdobije in jim končno vsem 263 VII | njihove grehe in grdobije in jim končno vsem skupaj naložil 264 VII | mlad bled mož, Hugon Alba, in mirno skromno dejal: ~"Jaz 265 VII | za samostansko premoženje in za samostansko gospodarstvo 266 VII | samostansko gospodarstvo in zanimali ste se tudi za 267 VII | se poučili tudi o željah in potrebah in o morebitnih 268 VII | tudi o željah in potrebah in o morebitnih pritožbah kmetskega 269 VII | opominjati?" je porogljivo in zbadljivo vprašal vizitator. 270 VII | gozdu še rastejo leskovke in te so izvrstno zdravilo 271 VII | se je rogal opat Albertus in s temnimi pogledi motril 272 VII | velikaš, ki je kmeta zaničeval in z njim delal kakor z živino. 273 VII | opatom zatiškim. Grajščaki in samostani so v tistih časih 274 VII | kmeta strahovito tlačili in izsesavali in zatiški samostan 275 VII | strahovito tlačili in izsesavali in zatiški samostan se je med 276 VII | posredovalec kulture v te kraje in pridobil si je velikih zaslug. 277 VII | seznanili z nauki Zveličarjevimi in jih pripravili do kristjanskega 278 VII | Danes ni naš red več učitelj in dobrotnik ljudstva, danes 279 VII | je zakričal opat zatiški in ves razjarjen planil iŽa 280 VII | karkoli, resnica mora na dan. In če me zadene za moje besede 281 VII | ubožce. A tu živimo potratno in razuzdano." ~"Prej si pa 282 VII | sem vendar, ker sem molčal in gledal, kar se je pred mojimi 283 VII | samostanu živimo potratno in razuzdano, medtem ko kmet 284 VII | kmet včasih še za sol nima. In samostan terja od svojih 285 VII | od svojih kmetov več dela in večje desetine, povrh pa 286 VII | denar za odpustke, za maše in očenaše in gorje umirajočemu 287 VII | odpustke, za maše in očenaše in gorje umirajočemu človeku, 288 VII | postelji ga straše s hudičem in s peklom toliko časa, da 289 VII | ima. Ljudstvo nas kolne in mi smo to zaslužili." ~Med 290 VII | ugovarjali, dvigali pesti, in ko bi jih ne bila oba opata 291 VII | pobili. ~Ta je stal mirno in samozavestno sredi razljučene 292 VII | sredi razljučene množice in ji z mogočnim glasom zaklical: ~" 293 VII | zapeljujejo kmetske žene in hčere v nečistost, in ko 294 VII | žene in hčere v nečistost, in ko bi Bog poslal ogenj in 295 VII | in ko bi Bog poslal ogenj in žveplo na samostan, bi bila 296 VII | posvetijo svojemu zvanju in da nastanejo druge razmere." ~" 297 VII | sinko," je dejal vizitator in obrnivši se do zatiškega 298 VII | mladeniča spravi v trdno in varno ječo. Ob kruhu in 299 VII | in varno ječo. Ob kruhu in vodi ga bo že minila sedanja 300 VII | minila sedanja objestnost in potem se pomenimo dalje." ~ 301 VIII | straže je bil Matija Jazbec in vojščaki so vestno izpolnjevali 302 VIII | samostanski hlapec prinesel kruha in vode, a pozabljen ni bil. 303 VIII | medtem odpotoval v Rein in opat Albertus je bil zopet 304 VIII | so delali, kar so hoteli, in skoraj bi bili mislili, 305 VIII | pismi do raznih velikašev in če bi njegov praporščak 306 VIII | je zdelo menihom sumljivo in sklepali so iz tega, da 307 VIII | Hugona Albo, zbrani v stolpu in so praznili velike vrče 308 VIII | vojščaki. Nikdar niste siti in če bi Vam nalil hudičevega 309 VIII | častilec vinske kapljice in zato ni nihče njegovih besed 310 VIII | kapucinadi samo smejali in prior se je sam smejal ter 311 VIII | ne moremo biti grajščaki in bogataši. Sicer pa imam, 312 VIII | poboljšal, bi moral manj piti in jesti in se zabavati kakor 313 VIII | moral manj piti in jesti in se zabavati kakor sedaj." ~" 314 VIII | pijanec, požeruh, igralec in babjek." ~"Tako je, natančno 315 VIII | potem imel od življenja? In jaz naj se poboljšam? Nikoli! 316 VIII | Matija je sklonil glavo in premišljeval, kakor da mu 317 VIII | svojim življenjem hudiču in kdor hudiču služi, ne bo 318 VIII | Ves dan po oblakih hoditi in alelujo peti, to tudi ni 319 VIII | priznati ni tega hotel, in zato je Matijo najprej primerno 320 VIII | je pa zopet prazniti vrče in tako se je razvil živahen 321 VIII | tako se je razvil živahen in vesel pogovor, ki je trajal 322 VIII | obrazov. Zamašili so mu usta in ga naglo odnesli na vrt. 323 VIII | so ga napadalci zvezali in ga preiskali. Vzeli so mu 324 VIII | ga položili za neki grm in odšli. ~Ko se je prior Markvard 325 VIII | Ležal je z zvezanimi rokami in nogami na zemlji in komaj 326 VIII | rokami in nogami na zemlji in komaj dihal, ker so mu bili 327 VIII | Matija zlezel iz stolpa in koj zagnal velikanski krik. 328 VIII | Hugona Albe je ležala zvezana in z zamašenimi usti na tleh - 329 VIII | našli priorja Markvarda in je ta povedal, kaj se je 330 VIII | usmevom poslušal priorja in Matijo ter druge vojščake, 331 VIII | nego samostanski ljudje, in kdo ve, če tudi ti, prior 332 VIII | celem dogodku, se je rotil in je prisegal, da mu dela 333 VIII | zadovoljno vrnil v svoj stolp, in ko se je Andrej Rovan čez 334 VIII | Ogleja, mu je potrkal na ramo in mu rekel: ~"Dobro si jo 335 VIII | jaz ne bil priorja z vinom in s svojimi šalami zadrževal 336 VIII | Matija," je rekel Andrej, "in Bog ti povrne. Poštenega 337 VIII | je Matiji zjasnil obraz in veselo je vzkliknil: ~"Tedaj 338 VIII | tudi jaz po oblakih hodil in alelujo pel, ne da bi se 339 IX | prihajali velikaši z večjim in manjšim spremstvom in delali 340 IX | večjim in manjšim spremstvom in delali v samostanu tako, 341 IX | gostovanja, velike love in viteške igre ter sploh izborno 342 IX | desetimi hlapci v samostan in delal je tako, kakor zmagovalec 343 IX | prikrajševal celo pri jedi in pri pijači. Končno sta se 344 IX | sta se šla prior Markvard in senior Andrej pritožit k 345 IX | slabo. Opat ju je oštel in ju končno z bičem pognal 346 IX | ne pojde. Opatovi gostje in njihovi hlapci so menihe 347 IX | prihajali čestokrat v grad in imeli tamkaj svoje zabave. ~ 348 IX | s seboj k vojvodi Viridi in kmalu se je raznesla med 349 IX | jo ima vojvodinja v kleti in ki gre tako v kri, da bi 350 IX | bi se je malo nalezel. ~In Matija se je smejal na vse 351 IX | predstavljal, kako bi strogi, resni in slovesni opat v pijanosti 352 IX | opat v pijanosti poskakoval in se na glavo postavljal. 353 IX | je Andrej primaknil oknu in z gorečimi očmi opazoval 354 IX | se dvojico Pavla Glogvica in opatovo sestro, plavolaso 355 IX | Že sedaj ima pet gradov in velike kupčije. Ali te nič 356 IX | Margareta. ~"Otročja si in nerazumna," je začel iznova 357 IX | sestri. "Pavel te ljubi in ker je mož, ki nima svoje 358 IX | bogastvo je pogoj sreče. In zakaj se jaz trudim? ~Lahko 359 IX | Lahko bi kot opat mirno in v zadovoljstvu in izobilju 360 IX | mirno in v zadovoljstvu in izobilju živel, če mi ne 361 IX | ne bi bilo za naš stari in plemeniti rod. Friderik 362 IX | Zato pa je treba denarja in vse moje delo je posvečeno 363 IX | je že stara. Dokler živi in dokler živim jaz, smeš od 364 IX | Virida ima velik vpliv in veliko premoženje. Če vzameš 365 IX | dobiš od nje lepo doto in lahko ti izposluje, da bo 366 IX | Pomisli, v kakem sijaju in kako srečno bi živela." ~" 367 IX | sestre. Ta malobesednost in trdovratnost je končno pretrgala 368 IX | opatove potrpežljivosti. ~"In jaz pravim, da ga moraš 369 IX | vzeti," je rekel osorno in zapovedujoče ter jezno udaril 370 IX | potrebno za tvojo srečo in čas je, da ti jo zagotovim, 371 IX | sorodnike spravili na moje mesto in menihi bi me tudi radi odstranili." ~" 372 IX | Zato me menihi sovražijo in preganjajo, in zato me skušajo 373 IX | sovražijo in preganjajo, in zato me skušajo velikaši 374 IX | omogočila, da bi za Friderika in njegove otroke izdatno preskrbel, 375 IX | Premisli si torej še enkrat in bodi pametna." ~A komaj 376 IX | dvignila Margareta glavico in rekla z vsem poudarkom: ~" 377 IX | Kar sem rekla, sem rekla in pri tem ostanem. Pavla Glogvica 378 IX | Pavla Glogvica ne vzamem in ga ne vzamem - pa naj se 379 X | kajti bil je strasten lovec, in sploh prijatelj vseh viteških 380 X | se medtem šetali menihi, in čuvši glasove lovskih rogov, 381 X | jetnike, nam krati pijačo in nam brani vsak dotikljaj 382 X | dejal Konrad de Franconia, "in sicer prav občutna kazen, 383 X | neka ženska pri spovedi in mi je pravila, kako med 384 X | patiarhu pokazala Mati božja in mu velela, da mora njej 385 X | bi se kmetje spuntali." ~"In da bi ga varovali; če bi 386 X | bilo vse zastonj. Še hudiča in pekla se ta mrcina ni ustrašil. 387 X | do grofa Ortenburškega in do vizitatorja, potem bi 388 X | ker ga držita celjski grof in pa vojvodinja Virida." ~" 389 X | postal opat v Zatičini, in ko je umrl vojvoda, se je 390 X | Kaj praviš - čemu neki? In kaj praviš, ali je to posebno 391 X | ne vprašuj tako nerodno in zato tudi pravim, da se 392 X | Tako je govoril Konrad in ostali menihi so mu pritrjevali. ~ 393 X | tam, kjer so ostali konji, in ko je videl, da ju ne bo 394 X | stoječo malo revno kočico in proti nji je obrnil svoje 395 X | Previdno se je približal koči in se ob gozdnem robu skril 396 X | Dekle je svoje delo končalo in se ravno odpravljalo, da 397 X | Polonica. Saj so tudi dobri in pošteni gospodje vmes." ~" 398 X | rogala starka, "kajpak, dobri in pošteni gospodje. Pa še 399 X | se volkovi dele v hudobne in nevarne pa na dobre in poštene? 400 X | hudobne in nevarne pa na dobre in poštene? He!" ~Polonica 401 X | odgovorila, nego je šla v hišo in opat je slišal, kako so 402 X | so bila vrata zapahnjena in okna zadelana. ~"Stara čarovnica 403 X | govorila," se je smejal opat in se zadovoljno stegnil za 404 X | jako zalo, pri moji veri. In če bi jo viteški lovci zagledali, 405 X | res spremenili v tolovaje in Polonico napadli. Novega 406 X | ne bo trgal noben vitez in noben menih - to cvetko 407 X | privoščil komu drugemu." ~In zopet je ostal več ur na 408 X | bili že zopet na konjih in se vračali deloma v samostan, 409 X | konja, ozrl se je po gostih in videvši, da jezdi Margareta 410 X | Friderika plem. Lindeka in ga vprašal, kje da je Pavel 411 X | zaradi tega vrnil v samostan in morda že sploh odšel." ~" 412 X | kjer smo pustili konje - in Margareta je poklicala na 413 X | v bližini. Priskočil je in zgrabil Pavla ter ga tako 414 X | nato zasedel svojega konja in odjezdil. Šleva! Namesto 415 X | da se je visoko povzpel, in pojezdil k svoji sestri. ~" 416 X | je postal! Napadel me je in me poljubil." ~"Kaj govoriš 417 X | napadu! Pavel je tvoj ženin in ima pravico te poljubiti." ~ 418 X | konju ponosno vzravnala in upiraje svoje poglede srepo 419 X | Glogvic ni moj ženin in to tudi nikdar ne bo. Povedala 420 X | Povedala sem ti to že včeraj in pri tem ostanem. Rajši grem 421 X | je Rovan dvignil Glogvica in ga vrgel ob tla, in kako 422 X | Glogvica in ga vrgel ob tla, in kako je potem mirno in samozavestno, 423 X | in kako je potem mirno in samozavestno, kakor pravi 424 X | trepetaje pobral svoj klobuk in je pobegnil, res pobegnil 425 X | pridruži mojim nasprotnikom in to bi bilo zame jako slabo, 426 X | dovolj, da pomirim Glogvica in pregovorim Margareto. Kadar 427 X | četudi je zal, pogumen, in vrl dečko." ~Namesto, da 428 X | Glogvicem ga ni več skrbela in zato so se njegove misli 429 XI | ni mogel, dasi ga je rada in vdano poslušala. ~"Lej, 430 XI | Tudi Rim ni na koncu sveta in jaz sem mlad in krepak ..." ~" 431 XI | koncu sveta in jaz sem mlad in krepak ..." ~"Tako temne 432 XI | patriarha moram iti v Oglej in do opata Castida v Brondolo, 433 XI | generalis zatiškega samostana. In opat mi je zatrdno obljubil, 434 XI | dekletu kar iz rok iztrgati in pobegniti. ~Dekle sta tolažila 435 XI | sta tolažila stara mati in pa Matija Jazbec, katerega 436 XI | naročil, naj čuva Polonico in njeno staro mater. ~Matija 437 XI | Ljubil je samo vesele ljudi in tudi ni pojmil Poloničinega 438 XI | vzdihuješ," se je jezil in potlačil pesti v žepe. " 439 XI | daj dobro, zdaj je omožena in trikrat na dan tepena" ~ 440 XI | Matija?" ga je vprašala in si otrla solze. ~"Pa še 441 XI | če bi bila oba pila! No, in zato je vzela mežnarja v 442 XI | naročil, naj pazim na vas, in če mi pride kak kutar"... ~" 443 XI | težko roko na njeno ramo in dejal: ~"Mati, vi ste neumni. 444 XI | Tako mi je pravila Lojzka in to je bila pametna ženska. 445 XI | je bila pametna ženska. In zato vam prinesem par hlač, 446 XI | Rovan naročil, naj čuvam vas in Polonico in jaz izpolnim 447 XI | naj čuvam vas in Polonico in jaz izpolnim svojo obljubo. 448 XI | vseeno. Jutri prinesem hlače in te bodo visele na vratih 449 XI | te bodo visele na vratih in vsak dan bom prihajal zjutraj 450 XI | kako je pri hiši. Tako bo in nič drugače." ~Starka še 451 XI | sedel poleg Polonice na klop in ji, kolikor je njemu sploh 452 XI | kakor strela z neba nizdol in - plen je v njegovih krempljih. 453 XI | Matija se je primaknil bližje in začel govoriti s pritajenim 454 XI | bi tudi švignil nizdol in te skušal v kremplje dobiti. 455 XI | sosede. Zanašaj se sama nase. In če bi se ti približal kak 456 XI | Matija je segel v svoj jopič in vzel iz žepa fino izdelano 457 XI | samostanu vse polno vitezov in njihovih hlapcev. To so 458 XI | je odgovorila Polonica in vzela bodalce, katero je 459 XI | se je smejal Matija. "In po Rovanu nič ne žaluj. 460 XI | mu moglo kaj zgoditi. No, in če že ne pride nazaj ali 461 XI | šlo, te pa vzamem - jaz!" ~In zdaj se je še Polonica vzlic 462 XII | polno gostov, ki so veselo in brezskrbno živeli in si 463 XII | veselo in brezskrbno živeli in si kratili čas s pijančevanjem, 464 XII | s pijančevanjem, z lovom in z igrami. Tudi javni cesarski 465 XII | se je mudil v samostanu in imel menda mnogo opravil, 466 XII | gostje pa so kmetske žene in hčere nadlegovali tako, 467 XII | je bil vrnil v samostan in je pogostoma obiskoval grad 468 XII | ljubezen lepe opatove sestre. In kadar je Margareta zopet 469 XII | kadar je Margareta zopet in zopet odklonila ljubavne 470 XII | se je Pavel Glogvic napil in je z drugimi plemenitaši 471 XII | vse počivalo, je skrivaj in oblečen kot navaden lovec 472 XII | lovec zapustil samostan in brez spremstva krenil v 473 XII | nekoliko krvav prišel pred kočo in prosil vode. Povedal je 474 XII | vode. Povedal je Polonici in njeni stari materi, da je 475 XII | kdo iz samostana pobegnil in se potikal po gozdih, in 476 XII | in se potikal po gozdih, in zaupala mu je tem bolj, 477 XII | ter se vedno jako resno in dostojno vedel. Matija, 478 XII | je bil bučo vina na hrib in zadovoljno srkaje rujno 479 XII | burkami, ko so se vrata odprla in je v hišo stopil skrivnostni 480 XII | vendar sta se premagala in tega nista izdala. ~"A - 481 XII | Ponudil je opatu bučo z vinom in ta - misleč, da ga Matija 482 XII | pa te nisem prijel." ~"In če bi se jaz branil? Če 483 XII | je zdaj oglasila starka, "in pusti moža v miru." ~"Burke? 484 XII | dolžnost je, da ga primem in peljem v samostan. Tak je 485 XII | samostan. Tak je naš ukaz in jaz sem zvest služabnik 486 XII | z veliko resnobo. Starka in Polonica sta se čudili, 487 XII | dozdevneta tatinskega lovca in rekel: ~"Najbolje bo, če 488 XII | premilostni gospod so dobrega srca in radi odpuste, če se jih 489 XII | je odločno izjavil opat in prijel za kratki meč, ki 490 XII | je po teh besedah vstal in stopil k vratom, vzel v 491 XII | vratom, vzel v roko meč in se pripravil na boj. Polonica 492 XII | pripravil na boj. Polonica in njena mati sta zavriščali 493 XII | njena mati sta zavriščali in planili med moža. Starka 494 XII | pa je skakal kakor besen in se rotil: ~"Ti boš meni 495 XII | drugačni meči, kakor je tvoj, in glava je še cela. Jaz ti 496 XII | kričanje. Odprl je vrata in je ponosno odšel. Matija 497 XII | zajcev. Jaz te že dobim! In kadar te bom imel, te bom 498 XIII | Tu se je čutil varnega in tu se je lahko brez skrbi 499 XIII | najlepše ženske iz cele okolice in opat je bil velik častilec 500 XIII | prihitel na to pristavo in naročil svojemu zaupniku