Part

 1 I      |       opat v važni zadevi poslati do celjskega grofa Hermana,
 2 I      |           več. Ravno sedaj pojdem do grofa celjskega z važnimi
 3 I      |    Polonica," se je obrnil Andrej do svoje izvoljenke in ji globoko
 4 I      |    storili našemu ljudstvu, kriče do neba in pride dan, ko se
 5 I      |         zaupnost. In ko je prišel do ovinka, od koder je v mesečini
 6 II     |           stregli po življenju, a do živega mu niso mogli priti,
 7 II     |        silno zanima, čemu da greš do deželnega glavarja." ~"Dokler
 8 II     |           hitrem diru so prispeli do graščine Šent Lambert, ki
 9 III    |      njegova spremljevalca prišli do Save. Počasi so jahali po
10 III    |          še ta dan jezditi naprej do Celja. ~Naenkrat so slišali
11 V      |           kmetje že davno želeli. Do leta 1277. so proščenje
12 V      |         milosti papeža Bonifacija do zatiškega opata. ~In ljudje
13 VI     |         vprašaje krožil od meniha do meniha. ~"Iz vašega molka
14 VI     |          pogledom premeril od nog do glave in dejal: ~"Kaj praviš?
15 VII    | zadovoljni, se jih lahko pripravi do zadovoljnosti! Saj v gozdu
16 VII    |            se je vizitator obrnil do Hugona. "Tako vsaj spoznam,
17 VII    |  Zveličarjevimi in jih pripravili do kristjanskega življenja.
18 VII    |          vizitator in obrnivši se do zatiškega opata je pristavil: "
19 VIII   |           ležal Hugon Alba. Ključ do njegove ječe je hranil prior
20 VIII   |      poslal več vojščakov s pismi do raznih velikašev in če bi
21 VIII   |       vesel pogovor, ki je trajal do pozne noči. Končno se je
22 VIII   |         spat. ~Ko je prior prišel do hiše za goste, ki je stala
23 VIII   |  počrnjeni napadalci dobili ključ do Hugonove ječe. ~Seveda se
24 IX     |           To postopanje je menihe do skrajnosti razkačilo. Ko
25 IX     |         izumreti, nego mora priti do nove veljave. Zato pa je
26 IX     |           preskrbel, predno pride do poloma." ~Ta razkritja so
27 X      |            ki bi ga mogel poslati do vicedoma v Ljubljani, do
28 X      |          do vicedoma v Ljubljani, do grofa Ortenburškega in do
29 X      |         do grofa Ortenburškega in do vizitatorja, potem bi mu
30 XI     |          pripovedoval Rovan. Tudi do patriarha moram iti v Oglej
31 XI     |    patriarha moram iti v Oglej in do opata Castida v Brondolo,
32 XII    |            Matija pa se je obrnil do dozdevneta tatinskega lovca
33 XIII   |       celo v vas, da ne bo mogoče do njih. Zato ju primi še danes.
34 XIII   |        hribu ter nameraval ostati do drugega dne, ko sta se vsled
35 XIII   |        veliko težavo se je vlekel do klopi, kjer je stal škaf
36 XIII   |     pomagala." ~Spiral si je rano do jutra in jo skrbno obvezal.
37 XIII   |       grajščini. Prišedši na potu do ovinka, od koder se je videl
38 XIV    |   pripravljena braniti svojo čast do skrajnosti. ~"Premilostni
39 XVII   |      potem pa, kakor da je prišel do določenega sklepa, šepetaje
40 XVII   |           Polonico. ~Vlekli so jo do opatovega sedeža. Ko so
41 XVII   |         Glogvic pa se je prerinil do Polonice in rekel: ~"Golobičica,
42 XVII   |         sebe, da je odletel skoro do opata. ~Medtem pa je pristopil
43 XVII   |   zasopljena je Polonica pritekla do njih in se ustavila pri
44 XVIII  |    vprašal zbrane ljudi, dospevši do dotične koče. ~"Mrliča imamo,"
45 XIX    |                     XIX. ~Od vasi do vasi je letela vest o dogodkih
46 XIX    |       oborožil vse svoje ljudi in do sosednih grajščakov izprosil
47 XIX    |      nadejal, da pride vsled tega do temeljite vizitacije. Toda
48 XIX    |         tu zdaj tam spuntali, ali do skupnega nastopa ni prišlo
49 XX     |           odloč­ni odpor je opata do skrajnosti razburil. Zgrabil
50 XXI    |  najbližje. Rovan je naju spremil do vrat. Tu se je poslovil.
51 XXII   |     Rovanom," je vprašal prior. ~"Do prve koče ga prenesem. Tam
52 XXIII  |           da pomaga svoji rodbini do bogastva." ~Poslušalci so
53 XXIV   |          Torej ti je vendar priti do živega, moj ponosni fantič,"
54 XXVI   |     menihi. Tudi Rovan je bil šel do velikega oltarja, kjer je
55 XXVI   |     cerkve v porabo. Pravico imam do lepih dohodkov in pravico,
56 XXVII  |          med Albertusom in Petrom do odločilnega boja, ostal
57 XXVII  |         Helena. Opat pa je zardel do las in prišel v silno zadrego,
58 XXVII  |      grofica smehljaje priklonila do tal in opatu na svojih drobnih
59 XXVIII |           ali Matija ga ni pustil do besede. ~"Le potrpite malo,"
60 XXIX   |           je trezen le od polnoči do osme ure zjutraj. ~Nekega
61 XXXI   |        pridejo pritožbe na Dunaj, do deželnega glavarja in do
62 XXXI   |          do deželnega glavarja in do vizitatorja, predno jih
63 XXXII  |          zadovoljstvom spravil. ~"Do polnoči si gospodar v hiši,"
64 XXXII  |     pazduho, zaklenil kočo in šel do ceste na stran, kjer ga
65 XXXII  |       tile hiši." ~Prišli so bili do Gregorjeve koče in peljali
66 XXXII  |       rekel opatu, da mora Rovana do jutri zjutraj spraviti na
67 XXXIII |           vdal. Njegovo sovraštvo do Rovana je bilo toliko, da
68 XXXIII |            je vzdihnila, prišedši do vozička, in solze so ji
69 XXXIV  |            rekla: ~"Le obrnite se do vojvodinje Viride, gospod
70 XXXV   |          visokost," se je obrnila do vojvodinje, "dovolite, da
71 XXXVII |    Odkritosrčno Vam povem, da bom do zadnjega diha z vsemi močmi
72 XXXVIII|          polastila velika nevolja do opata. Ko se je naslednjega
73 XL     |           da me je le iz ljubezni do tebe rešil ječe in sramote?" ~
74 XLI    |       denar ter se zavezal, da bo do smrti dobro skrbel za Poloničino
75 XLIII  |      Sicer sem tudi jaz že prišel do spoznanja, da opat Peter
76 XLIII  |           Margareta pa je zardela do las in je prišla v največjo
77 XLIII  |          obljubo, da bom vsak dan do svoje smrti na čast Matere
78 XLIV   |     Danilo se je že, ko so prišli do mesta, in morali so čakati
79 VL     |      vedel, da je moralo že priti do odločitve, a obljubljenega
80 VL     |          videla in Margareta tudi do tega dneva ni vedela, da
81 VL     |     glasom, ki se je lahko slišal do Višnje gore, zaklical: ~"