Part

 1 II    |       Celje. Andrej je bil pri opatu, da sprejme njegova naročila. ~"
 2 II    |       je pokleknil in poljubil opatu roko. nekaj trenutkov pozneje
 3 II    |      konjskih kopit naznanjalo opatu, da je Andrej s svojima
 4 IV    |        odpočije, a obljubil je opatu, da vam pismo osebno izroči,
 5 IV    |   nasprotnikov. Zvesti so bili opatu pravzaprav samo samostanski
 6 V     |   Celjski grof je bil sporočil opatu, da so ga pri vizitatorju,
 7 V     |      da so ga pri vizitatorju, opatu Angelusu iz Reina, tožili
 8 VI    |  Angelusa je pokazal zatiškemu opatu, da vizitacija ni samo formalnost,
 9 VI    |    proti premilostnemu gospodu opatu. Kdor ima kaj povedati,
10 VI    |     slavo naše svete cerkve." ~Opatu Angelusu te besede niso
11 VI    |     srca, kajti gojil je proti opatu Albertusu neko temno neprijaznost
12 VII   |        in nemoralno, ali proti opatu Albertusu se ni dalo s tem
13 VIII  |     stvar takoj sporočila tudi opatu Albertusu. Ta je z zaničljivim
14 IX    |       senior Andrej pritožit k opatu. A naletela sta slabo. Opat
15 X     |     bili zato poklicani, da bi opatu pomagali, če bi se kmetje
16 X     |        ali če bi se sami uprli opatu," je dodal Mihael Zedlitz. ~"
17 X     |       prišli na sled." ~"Proti opatu ne opravimo ničesar," je
18 X     |           Teman oblak je legel opatu na čelo, vzpodbodel je konja,
19 XII   |    dušo privežeš!" ~Ponudil je opatu bučo z vinom in ta - misleč,
20 XIII  |        je gospodaril zatiškemu opatu nadvse vdan mož, Jernej
21 XIV   |     silami, vendar ni bila kos opatu. ~"Pustite me! Jaz se bom
22 XIV   |        opata. Polonica je bila opatu sunila v prsi bodalce, katero
23 XIV   |        Pomagajte premilostnemu opatu," jim je Jernej Kos ukazal.
24 XIV   |        ko so pohiteli na pomoč opatu, ki je bil brez zavesti
25 XVII  |      opat govori! Čujmo! Slava opatu!" ~"V roke pravice je prišla
26 XVII  |       ples." ~"Izvrstno! Slava opatu! To je krasno!" tako so
27 XVII  |   hočete." ~"Vivat opat! Slava opatu!" so kričali gostje in,
28 XVIII |   Počasi je obrnil glavo proti opatu, počasi se je dvignil s
29 XVIII |        tal in se okrenil proti opatu. Ko je ta spoznal Rovana,
30 XIX   |         potem pa povej gospodu opatu, da naj napravi testament." ~"
31 XIX   |         Torej le povej gospodu opatu, naj napravi kmalu testament,
32 XX    |      rekla, pri tem ostanem." ~Opatu ta razgovor očividno ni
33 XXII  |        roko tajno vojsko proti opatu. Sedaj je mogel zopet stopiti
34 XXII  |       je mogel nastopiti proti opatu, in zato je prior Markvard
35 XXIII |  ničesar zaslužil, nego so vsi opatu za ta pisma še nekaj odšteli.
36 XXIV  |      vizitator Angelus naročil opatu Albertusu, da mora priti
37 XXIV  |  povedati svoje pritožbe proti opatu, nego tudi voliti novega
38 XXIV  |      opat. Menihi so se napram opatu vedli jako spoštljivo in
39 XXIV  |       dejal Rovan. ~"Vi delate opatu krivico, gospod Rovan,"
40 XXV   |      bi ne prišel pričat proti opatu. ~"Verjemi mi," je rekla
41 XXV   |          Verjemi mi," je rekla opatu - kadar sta bila sama, sta
42 XXV   |    vojvodinja in se stisnila k opatu. Lokav si, da ti ni nihče
43 XXV   |    ljudje so naznanilo o novem opatu sprejeli z burnimi klici:
44 XXVII |   dosledno ščuval menihe proti opatu. Glavni njegov pomočnik
45 XXVII |       svojo obljubo čistosti. ~Opatu je spričo takega govorjenja
46 XXVII | smehljaje priklonila do tal in opatu na svojih drobnih prstkih
47 XXIX  |    vizitatorju v Reinu in tudi opatu Petru in že nekaj dni pozneje
48 XXX   |     ker se punta proti svojemu opatu." ~Doslej je Rovan mirno
49 XXX   |        so vojaki stopili proti opatu Petru, je z mečem v roki
50 XXXII |      Dobro! In dalje boš rekel opatu, da mora Rovana do jutri
51 XXXIII|        pridem, prav gotovo. In opatu sem tudi nekaj gorkih povedala,
52 XXXIII|       je zdaj obrnila in rekla opatu: ~"Oprostite grofici njene
53 XXXIII|       ne vem, kdo da ste, tudi opatu ne morem povedati, kdo ga
54 XXXIII|   konec z izjavo: ~"Le povejte opatu, če hočete, kdo da Vas je
55 XXXIV |      menihi. Menihi so pustili opatu popolno svobodo, opat pa
56 XXXIV |      izvedel popolno resnico o opatu Albertusu. Pri ti priliki
57 XXXVII|   sledil po sobi šetajočemu se opatu z očmi. ~"Ne tajim, da sem
58 XXXIX |      prisegli. Albertus je bil opatu Castielu daroval troje lepih
59 XL    | odpeljala v zatiški samostan k opatu. ~Vojvodinja je Matijo le
60 XL    |      Dalje je kapitelj naročil opatu kostanjeviškemu, opatu vetrinjskemu
61 XL    | naročil opatu kostanjeviškemu, opatu vetrinjskemu in vizitatorju
62 XL    |    vetrinjskemu in vizitatorju opatu Angelusu, da vse tožbe,
63 XL    |      jih je bilo podanih proti opatu Albetusu, iznova preiščejo.
64 XLI   |    nese zapisnike vizitatoriju opatu Angelusu v Rein. Poloničini
65 XLII  |    proti menihom in tudi proti opatu Petru. ~Ta nevolja pa se
66 XLIII |        pa me obide jeza. Kar k opatu pojdem in mu vržem tisto
67 XLIII |     začel izpraševati Matijo o opatu Petru in o Albertusu in
68 XLIV  |      Pustita me - peljita me k opatu - tam se razjasni" ~"Razjasnila
69 XLIV  |        sem nedolžen! Jaz nisem opatu ničesar storil! Opat me
70 XLIV  |  jetnik pa pri svoji, se bo le opatu verjelo, ne temu hlapcu,