Part

 1 I      |        katero je mesec razlival svojo nežno svetlobo, in noben
 2 I      |    obljubovali, pa so še vselej svojo besedo snedli. Samostanci
 3 IV     |      pisala pismo, se je opat s svojo sestro šetal po vrtu in
 4 V      |      tako poseben način izrazil svojo naklonjenost. ~Opat pa se
 5 V      |     katero je smatral za nekako svojo last, to imetje, s katerim
 6 VI     |        Kar vidite tu, sem z vso svojo avtoriteto skušal odpraviti
 7 VI     |  ponavljal vizitator in položil svojo roko težko na ramo pred
 8 VIII   | vojščaki so vestno izpolnjevali svojo dolžnost. Koj prvo noč se
 9 VIII   |        če vojščaki izpolnjujejo svojo dolžnost. ~"Kaj že zopet
10 IX     |        imel res namen, poročiti svojo sestro s Pavlom Glogvicem,
11 X      |        presenečen. Ogledoval je svojo sestro od strani, kakor
12 XI     |         ljubeznivvostjo tolažil svojo ljubico, ali umiriti je
13 XI     | razkoračil pred starko, položil svojo težko roko na njeno ramo
14 XI     |        Polonico in jaz izpolnim svojo obljubo. Če vam je to všeč
15 XI     |        miru. Če bi kdo iztegnil svojo roko po tebi - kar suni." ~"
16 XIII   |     odprto okno je mesec vlival svojo mehko luč v sobo in obseval
17 XIV    |         je pripravljena braniti svojo čast do skrajnosti. ~"Premilostni
18 XVII   |      zakonih. Pri sebi je imela svojo vnukinjo." ~"Ali zna ta
19 XVIII  |  ničesar ne veste, prisezite na svojo plemsko čast in na svoje
20 XIX    |       dokler ga opat ne plača s svojo glavo."  Margareta se je
21 XX     |         trenutkov, "povej mi na svojo čast, kaj se je zgodilo
22 XXII   |         Komaj je opat razglasil svojo odredbo, so se menihi kar
23 XXII   |    porabil v to, da je začel na svojo roko tajno vojsko proti
24 XXII   |       je namreč moral paziti na svojo varnost, kajti če bi ga
25 XXIV   |          ko je bil Rovan vložil svojo pritožbo, je prišel v Zatičino
26 XXIV   |      krčmah slovesno praznovali svojo zmago. ~Opat se je koj po
27 XXIV   |        Barletti Rovanu zastavil svojo častno besedo, da se bo
28 XXV    |        smehljal opat in položil svojo tolsto prelatsko roko vojvodinji
29 XXVI   |       nanj. ~Ko je opat opravil svojo molitev, je podelil ljudstvu
30 XXVII  |       skuša pridobiti Rovana na svojo stran, da bi v trenutku,
31 XXVII  |        Rovana čim bolj gotovo v svojo oblast, je vojvodinja odredila,
32 XXVII  |        usta mlade grofice in si svojo dušo omadežuje z bog zna
33 XXVII  |       tako malo menil, kakor za svojo obljubo čistosti. ~Opatu
34 XXVIII |          Jaz bi vas povabila na svojo poroko. Kako imenitno bi
35 XXVIII |       ponudila svoje varstvo in svojo pomoč. To je grdo od vas,
36 XXVIII |     prisegam vam pri spominu na svojo mater - jaz tega pisma nisem
37 XXVIII |     togotil Matija. "Abraham je svojo ženo posodil kralju Faraonu,
38 XXVIII |       Matija, "ali mi prepustiš svojo ženo? Saj če bi ti bilo
39 XXIX   |        Rovana. Ali vdal se ni v svojo usodo. Skrivaj je zapustil
40 XXIX   |       Kaj sedaj?" ~"Daj mi kako svojo obleko in orožje," je mirno
41 XXXI   |       iz ječe." ~"Ko bi mogel s svojo krvjo oteti Rovana, bi jo
42 XXXII  |         Gregor je nato poklical svojo ženo in jo povabil, da gre
43 XXXII  |     radi rešili." ~"Jaz vam dam svojo viteško besedo, da bo Rovan
44 XXXIII |     obljubila, da ga obiščem in svojo obljubo izpolnim." ~"Prav
45 XXXIV  |        mora menihe pridobiti na svojo stran, če se hoče vzdržati
46 XXXIV  |         napravil grof Lemberg s svojo sestro na Smreki, je bil
47 XXXVI  | Margareta je ubirala harfo in s svojo igro spremljala veselo prepevanje
48 XXXVII |        Za trenutek je naslonila svojo glavo na njegovo ramo in
49 XXXVIII|        pri Margareti. ~Začel je svojo sestro prav previdno, kakor
50 XXXVIII|         je nastopati, da varuje svojo korist. ~"Margareta, ti
51 XXXIX  |       bil, da za vselej zapusti svojo domovino. ~V samostanu je
52 XLI    |      Albertus že prejšnji dan s svojo sestro odpeljal in da ga
53 XLII   |       moj brat, da se je vdal v svojo usodo in se odpovedal vsem
54 XLII   |   njegovo ramo in nagnila nanjo svojo glavo. ~"Saj ne jokam več,"
55 XLII   |    Matiji se je milo storilo. S svojo okorno roko je previdno
56 VL     |          in ga podkupili, da je svojo prvo izpoved pred notarjem