Part

 501 XIII   |                  da se polasti Polonice in njene babice in ju pripelje
 502 XIII   |                Polonice in njene babice in ju pripelje semkaj. ~"Matija
 503 XIII   |            mnogokrat lovit kmetske žene in dekleta, in se z njimi odpravil
 504 XIII   |                kmetske žene in dekleta, in se z njimi odpravil na pot.
 505 XIII   |                so odjezdili od pristave in mimo Zatičine proti hribu,
 506 XIII   |           kateri sta prebivali Polonica in njena babica. Konje so pustili
 507 XIII   |               skrivajoč se med grmovjem in za drevesi, proti kolibi. ~"
 508 XIII   |              poleg Kosa. "Branil se bo, in kogar Matija zadene, gre
 509 XIII   |                 za to bo pa dal še več. In kaj bi se Matije bal! Še
 510 XIII   |           siloma se polastiti Polonice. In zato je ostal an hribu ter
 511 XIII   |       prigovarjanja nameravali Polonica in njena mati preseliti v bližnjo,
 512 XIII   |              spadajočo vas. ~Jernej Kos in njegovi spremljevalci so
 513 XIII   |                Šele zdaj so se dvignili in se previdno bližali koči.
 514 XIII   |          Napadalci so vzeli meče v roke in Jernej Kos jim je zašepetal
 515 XIII   |                 Matija je takoj omahnil in je padel na tla. ~"Hura -
 516 XIII   |                  je zakričal Jernej Kos in se ozrl po svojih spremljevalcih.
 517 XIII   |            kakor okameneli stali v sobi in vsled strahu in presenečenja
 518 XIII   |            stali v sobi in vsled strahu in presenečenja nista mogli
 519 XIII   |              sta ju hlapca vrgla na tla in ju zvezala. ~"Dobro smo
 520 XIII   |                se je smejal jernej Kos "in dobro plačilo nas čaka.
 521 XIII   |               Polonica je jokala, vpila in prosila, naj jo puste, a
 522 XIII   |                  starko pa drugi hlapec in potem so zdirjali proti
 523 XIII   |             proti Križni vasi. ~Samotna in zapuščena je ležala koča
 524 XIII   |           vlival svojo mehko luč v sobo in obseval v krvi ležečega
 525 XIII   |                 premikati, odprl je oči in se začel počasi dvigati.
 526 XIII   |            kakor bi ne vedel, kje da je in kaj se je zgodilo. Počasi
 527 XIII   |                 kjer je stal škaf vode, in si začel močiti glavo ter
 528 XIII   |                 tako, da je mogel stati in storiti nekaj korakov. ~"
 529 XIII   |             dobro stojim," je govoril, "in tudi v glavi ne brenči več
 530 XIII   |              Spiral si je rano do jutra in jo skrbno obvezal. Zabil
 531 XIII   |             potem z debelimi cveki okna in vrata in počasi in težavno
 532 XIII   |            debelimi cveki okna in vrata in počasi in težavno odkorakal
 533 XIII   |                 okna in vrata in počasi in težavno odkorakal s hriba,
 534 XIII   |                je vsedel na velik kamen in se zatopil v svoje misli.
 535 XIII   |                s pestjo proti samostanu in zaklical: ~"Trideset let
 536 XIII   |               zdaj bom pa vaš sovražnik in ne bom pred nehal, dokler
 537 XIII   |                 bo konec tega samostana in njegovih prebivalcev!" ~
 538 XIV    |             Opatovi hajduki, Jernej Kos in njegovi hlapci, so dobljeno
 539 XIV    |         dobljeno povelje glede Polonice in njene babice dobesedno izpolnili.
 540 XIV    |             babico pa so zaprli v klet. In v tem, ko je Polonica bridko
 541 XIV    |               je Polonica bridko jokala in si pulila lase, ko je starka
 542 XIV    |               praznili velike vrče vina in se veselili knežje nagrade,
 543 XIV    |              prikazal se ni na pristavi in dekle je začelo končno domnevati,
 544 XIV    |              domnevati, da so morda njo in njeno babico odvedli in
 545 XIV    |                 in njeno babico odvedli in zaprli samo zaradi babice,
 546 XIV    |                  jako tihotapsko bližal in jako počasi začel odpirati
 547 XIV    |           Andrej!" je šepetala Polonica in pristopila bliže. "Dvoje
 548 XIV    |                 močnih rok jo je objelo in vroča usta so se dotaknila
 549 XIV    |         odogovril Albertus plem. Lindek in potegnil Polonico s seboj
 550 XIV    |           prihajam k tebi ne kot gospod in ne kot opat, nego kot mož." ~"
 551 XIV    |              gospod opat - duhovnik ste in..." ~"Kaj za to? Tudi duhovniki
 552 XIV    |          Polonico vnovič stisnil k sebi in jo začel vnovič poljubovati. ~"
 553 XIV    |                Polonica," je rekel opat in se usedel na posteljo. ~
 554 XIV    |               pa se mu je izvila iz rok in se zopet odmaknila od njega. ~"
 555 XIV    |                 Polonica, "pustite mene in mojo babico domov. Če sva
 556 XIV    |            stanu. Ne bo ti treba delati in skrbeti - prav tako boš
 557 XIV    |            kakor da si prava moja žena. In tudi tvoja babica ostane
 558 XIV    |            zajokala, se vrgla na kolena in začela prositi, naj jo opat
 559 XIV    |               trdimi koraki po sobi sem in tja, potem pa se je ustavil
 560 XIV    |              Polonico, jo dvignil s tal in pritisnil k sebi. ~"Dobro,
 561 XIV    |          kmetsko dekle, ali poštena sem in poštena ostanem." ~"To je
 562 XIV    |                 pozabi, da sem jaz opat in gospodar zatiškega samostana
 563 XIV    |            gospodar zatiškega samostana in da si ti moja last, s katero
 564 XIV    |            besedah je skočil k Polonici in, prijemaje jo za roko, skoro
 565 XIV    |                   je zaklicala Polonica in se poskusila osvoboditi
 566 XIV    |                 pa jo je prijel še trje in jo vlekel proti ležišču. ~"
 567 XIV    |               drobna," se je rogal opat in jo pahnil proti ležišču. ~
 568 XIV    |               je zasvetilo v njeni roki in se v najkritičnejšem trenutku
 569 XIV    |            Matija. ~"Ah" je dihnil opat in izpustil Polonico. Roka
 570 XIV    |                 tja, kjer je bil zadet, in potegnila iz prsi bodalo. "
 571 XIV    |               je škripaje z zobmi sikal in sedel na posteljo. ~Polonica
 572 XIV    |                   Zdaj je odletel zapah in v sobo je stopil Jernej
 573 XIV    |             Jernej." ~"Zagrabi to punco in zapri jo v klet - potem
 574 XIV    |              pošlji kakega človeka sem. In luč priskrbi! Jaz sem ranjen" ~
 575 XIV    |             Jernej Kos se je prestrašil in ni vedel, kaj bi storil.
 576 XIV    |               so od vseh strani, hlapci in dekle. ~"Pomagajte premilostnemu
 577 XIV    |               jim je Jernej Kos ukazal. In medtem, ko so pohiteli na
 578 XIV    |            Polonico po stopnicah nizdol in jo pahnil v temno klet.
 579 XV     |                  ga je prijazno sprejel in je prijateljsko zanj skrbel,
 580 XV     |                 da sta izginili Polonca in njena babica. Sosedje so
 581 XV     |         pogrešati; šli so končno v kočo in se prepričali, da sta izginili
 582 XV     |             prepričali, da sta izginili in da je v sobi vse krvavo.
 583 XV     |            prišli glasovi o tem dogodku in vzbudili posebno med ženskami
 584 XV     |           vedele, da je poznal Polonico in njeno babico in da so mu
 585 XV     |                Polonico in njeno babico in da so mu samostanke razmere
 586 XV     |               zbijal navadne svoje šale in se delal popolnoma nevednega. ~"
 587 XV     |              posli. Vse si hotel vedeti in vse uganiti - o tem slučaju
 588 XV     |                 je vprašal Matija mirno in z dostojanstveno zaničljivostjo,
 589 XV     |              kregali, čigav da je otrok in kako da je kralj Salamon
 590 XV     |                jaz tudi znal napraviti. In še prav gotovo!" ~"enske
 591 XV     |                 se ženske začele jeziti in vse vprek vpiti na Matijo,
 592 XV     |                 tem prizorom samo jedel in jedel, ja zdaj odložil žlico. ~"
 593 XV     |             enega peka, enega čevljarja in enega krojača." ~Kočijaž
 594 XV     |                 ga z odbranimi psovkami in ga naposled pognale iz veže
 595 XV     |                starega oskrbnika Rovana in šel z njim pred grajščinska
 596 XV     |                je povedal stari Rovan, "in sem izvedel, da je opat
 597 XV     |                je na lovu nekdo napadel in ranil." ~"Kdaj pa se je
 598 XV     |                ko sta izginili Polonica in njena mati." ~Matija se
 599 XV     |             nekaj trenutkov pa je vstal in dejal staremu Rovanu: ~"
 600 XV     |             posodite mi kak dober meč - in kako bodalo - dobro bo,
 601 XV     |                peketanje konjskih kopit in v tistem trenutku je že
 602 XV     |                 že Matija planil naprej in zavriskal: ~"Andrej - hvala
 603 XV     |               Poljubil je svojega očeta in prijateljsko stisnil Matiji
 604 XV     |                 Matiji roko. ~"Tu sem - in tu ostanem. Za ves svet
 605 XV     |                  je veselo rekel Andrej in je šel z očetom in Matijo
 606 XV     |               Andrej in je šel z očetom in Matijo v hišo. ~Matiji pa
 607 XV     |           Matiji pa se je lice zmračilo in globok vzdih se mu je izvil
 608 XVI    |                 ko sta šla Andrej Rovan in njegov zvesti tovariš Matija
 609 XVI    |              lovca, Polonico zasledoval in da je opatov oskrbnik Jernej
 610 XVI    |                 hlapci odpeljal dekleta in njeno babico. Tako sta se
 611 XVI    |               ne storil kake nerodnosti in morda cela opata napadel,
 612 XVI    |          obglavljen. ~Noč je bila mehka in tiha, ko sta šla Andrej
 613 XVI    |                 tiha, ko sta šla Andrej in Matija med travniki in polji
 614 XVI    |           Andrej in Matija med travniki in polji dol proti Zatični,
 615 XVI    |                resnico. ~"Veš, Andrej," in mu je rekel, "meni se zdi,
 616 XVI    |                je nestrpno dejal Andrej in pospešil korake. ~"Moje
 617 XVI    |              oblači - nosi jih pa žena. In to naj bo sreča?" ~Andrej
 618 XVI    |              Andrej ga niti poslušal ni in zato mu tudi ni odgovoril.
 619 XVI    |                 tri zdravila: glad, čas in pa štrik." ~"Ali se naj
 620 XVI    |              obesim?" je vprašal Andrej in se nasmehnil vzlic žalosti,
 621 XVI    |                 bi se ti tri dni postil in doma premišljeval, kaj je
 622 XVI    |                kaka dobra zamisel, kako in kje bi dobil Polonico, če
 623 XVI    |               se je že večkrat zgodilo. In - eden mora vendar začeti." ~"
 624 XVI    |          pameten. Kar dreviš tja naprej in sam ne veš, kaj hočeš! Če
 625 XVI    |                obljubil, da boš pameten in se boš ravnal po mojih besedah -" ~
 626 XVI    |                  prijel Matijo za jopič in ga tresel na vso moč. ~"
 627 XVI    |               mi pade še duša iz života in potem ne bom prav nič vedel,"
 628 XVI    |               Andrej je Matijo izpustil in Matija se je lepo počasi
 629 XVI    |             govori -" ~"Ali boš pameten in boš storil tako, kakor bom
 630 XVI    |               iznenaden zaklical Andrej in, spomnivši se vloge, ki
 631 XVI    |                      To morava izvedeti in zato pojdiva v Križno goro.
 632 XVI    |                sva." ~Rovan je privolil in odšla sta mimo Zatične proti
 633 XVII   |            globoka, ali nevarna ni bila in se je še dosti hitro zacelila.
 634 XVII   |               je tatinski lovec napadel in vojvodinja Virida, kakor
 635 XVII   |                pristavi pri Križni vasi in je v samostanu mudeče se
 636 XVII   |                Gostija je bila imenitna in kmalu je vladala med gosti
 637 XVII   |                da je izgubil vsak ponos in se še svojih človeških pravic
 638 XVII   |                 so bili njegovi pogledi in kratek ter osoren njegov
 639 XVII   |                 je bil slepe pokorščine in se je molče odstranil. ~"
 640 XVII   |          odstranil. ~"Spoštovani gostje in prijatelji," je potem opat
 641 XVII   |               ki bo sojena po cerkvenih in knežnjih zakonih. Pri sebi
 642 XVII   |                 klicali zbrani velikaši in se gnetli okrog opata. ~"
 643 XVII   |             šala, ko so se odprla vrata in so hlapci siloma privlekli
 644 XVII   |                vsuli okrog nje, kričali in se smejali ter delali vsakovrstne
 645 XVII   |                 Golo je ležalo od sramu in strahu trepetajoče dekle
 646 XVII   |                zdaj zagrmel opat vnovič in mignil hlapcem, ki so takoj
 647 XVII   |                  ki so takoj pristopili in postavili Polonico na noge. ~"
 648 XVII   |                 je prerinil do Polonice in rekel: ~"Golobičica, daj
 649 XVII   |            pristopil neki drugi velikaš in z bičem udaril Polonico
 650 XVII   |                 zadrl s surovim glasom. In ko je Polonica vsled udarca
 651 XVII   |                je Polonica vsled udarca in bolečin dvignila nogo, je
 652 XVII   |         dvignila nogo, je udaril v smeh in zopet zamahnil z bičem. ~
 653 XVII   |           dvignila glavo, sklenila roke in bridko jokaje prosila: ~"
 654 XVII   |               je vstal s svojega sedeža in dejal svojim gostom: ~"Morda
 655 XVII   |               to čarovnico, kakor veste in znate. Zapadla je smrtni
 656 XVII   |               opatu!" so kričali gostje in, čim so se za opatom zaprla
 657 XVII   |                 je že, ko so Jernej Kos in njegovi hlapci nesli napol
 658 XVII   |              svojimi čarovnijami v greh in mi potem stregla po življenju.
 659 XVII   |         Polonico so nesli pred pristavo in jo vrgli na travo. Jutranji
 660 XVII   |               zavesti. Počasi je vstala in se kakor blazna ozirala
 661 XVII   |               Polonica pritekla do njih in se ustavila pri vodnjaku.
 662 XVIII  |                 sta ležala Andrej Rovan in Matija Jazbec ter prežala,
 663 XVIII  |              nič čudnega. ~Ure so tekle in Matija je postal lačen in
 664 XVIII  |               in Matija je postal lačen in žejen. ~"Veš kaj," je rekel
 665 XVIII  |              prikaže, ga že sam ustavim in toliko časa zadržim." ~Počasi
 666 XVIII  |                se gnetli okrog ene koče in stikali glave, kakor da
 667 XVIII  |              Matija je postal radoveden in je pospešil svoje korake. ~"
 668 XVIII  |                je pritekla čez travnike in skočila v vodo." ~Tako so
 669 XVIII  |              hiteli pripovedovat ljudje in obstopili Matijo. ~"Morda
 670 XVIII  |                 je obleko vrgla od sebe in se potopila." ~Iz hiše je
 671 XVIII  |      nagubančenih lic. Poznal je Matijo in ga prijazno pozdravil. ~"
 672 XVIII  |               Matija je stopil čez prag in je od groze obstal. Na postelji
 673 XVIII  |                 da mu je zmanjkalo sape in da je moral sesti na klop. ~"
 674 XVIII  |              dnevi so prišli Jernej Kos in njegovi hlapci ter njo in
 675 XVIII  |               in njegovi hlapci ter njo in njeno babico siloma odpeljali.
 676 XVIII  |              pristavi, je dejal starček in povesil glavo. Ta gospoda,
 677 XVIII  |             ženska. ~"Pa Kovačeva Lenka in več drugih žensk je moralo
 678 XVIII  |                 bog pa sedi na prestolu in gleda take reči ..." ~"Zakaj
 679 XVIII  |                ves besen zatulil Matija in planil pokonci. "Zakaj gledate
 680 XVIII  |            Pravični bog vam je dal kose in sekire - zakaj jih ne primete?
 681 XVIII  |               ker niste možje, nego psi in po pasje prenašate, kar
 682 XVIII  |            pasje prenašate, kar ta opat in ti velikaši z vami uganjajo." ~
 683 XVIII  |             polnite te kašče, vaše žene in hčere vlačijo v to hišo
 684 XVIII  |                 vlačijo v to hišo greha in krivičnosti in vi molčite!
 685 XVIII  |               hišo greha in krivičnosti in vi molčite! Ti farji in
 686 XVIII  |                 in vi molčite! Ti farji in ti velikaši žive v razkošju
 687 XVIII  |                velikaši žive v razkošju in obilnosti - vi pa stradate.
 688 XVIII  |               nič možatosti več v dušah in nič krvi več v žilah?" ~
 689 XVIII  |                 potegnil meč iz nožnice in ga grozeče zasukal nad glavo. ~"
 690 XVIII  |               Če ste vi taki slabotneži in strahopetci, jaz nisem tak!
 691 XVIII  |             strahopetci, jaz nisem tak! In če me živega sežgo ali me
 692 XVIII  |                glasom sključeni starček in v njegovih očeh se je zasvetilo - "
 693 XVIII  |         zasvetilo - "jaz ti pomagam." ~"In jaz!" je klical drugi. ~"
 694 XVIII  |                  tako so kričali ljudje in dvigali roke, kakor bi hoteli
 695 XVIII  |                 hipu so se odprla vrata in neka deklica je skočila
 696 XVIII  |                velika vrata na pristavi in opat se je počasi pripeljal
 697 XVIII  |               umirajočega bolnika. Zdaj in zdaj mora izdihniti - če
 698 XVIII  |                 sam se je ravnal po tem in zato ni dolgo premišljal
 699 XVIII  |               Polonica, je klečal Rovan in močil roko svoje mrtve neveste
 700 XVIII  |                 tega še ni vedel. ~Opat in Matija sta prišla v kočo.
 701 XVIII  |                sta prišla v kočo. Mirno in dostojanstveno je opat prekoračil
 702 XVIII  |                 je opat prekoračil prag in stopil v sobo. Cerkvena
 703 XVIII  |               neko posebno slovesnostjo in tudi zdaj je hotel imponirati
 704 XVIII  |               imponirati ljudem. Hladno in ravnodušno je obrnil svoje
 705 XVIII  |             prav. Oči so se mu izbulile in pogled njegov je postal
 706 XVIII  |              zapovedujoče rekel Matija. In pozabivši vse dolžno spoštovanje,
 707 XVIII  |                je zgrabil opata za roko in ga potegnil naprej. ~Po
 708 XVIII  |               je razlila smrtna bledost in ozrl se je okrog sebe, kakor
 709 XVIII  |             videl je samo srdite obraze in temne, grozeče poglede. ~"
 710 XVIII  |              počasi se je dvignil s tal in se okrenil proti opatu.
 711 XVIII  |            zatrepetale v smrtnem strahu in prsti so se krčevito zagrebli
 712 XVIII  |                 je, da gre za življenje in smrt. ~"Gospod opat," je
 713 XVIII  |                 vi ukazali Jerneju Kosu in njegovim hlapcem, da so
 714 XVIII  |                 da so ugrabili Polonico in njeno babico?" ~"Da!" je
 715 XVIII  |             zato sem ju dal zapreti." ~"In kaj se je potem zgodilo?"
 716 XVIII  |                Prisezite pri živem Bogu in pri zveličanju svoje duše,
 717 XVIII  |         prisezite na svojo plemsko čast in na svoje poštenje." ~Opata
 718 XVIII  |         omahoval, potem pa dvignil roko in zaklical slovesno: ~"Prisegam!"
 719 XVIII  |               neznana ženska v ospredje in s hripavim glasom zakričala: ~"
 720 XVIII  |           stopil k nji, prav tako Rovan in Matija. ~"Kdo si ti?" je
 721 XVIII  |                sem vse sama videla. Oj, in kaj se je to noč zgodilo,
 722 XVIII  |                Zgrabil je opata za vrat in ga z enim mahom treščil
 723 XVIII  |              enim mahom treščil ob tla. In vsi so planili na opata
 724 XVIII  |                 vsi so planili na opata in ga začeli biti s pestmi
 725 XVIII  |                 ga začeli biti s pestmi in mu pljuvati v obraz. ~Rovan
 726 XVIII  |              bil iztrgal meč iz nožnice in ga zavihtel, da bi opata
 727 XVIII  |             ubil, a priskočil je Matija in ga zadržal. ~"Ne, ne," je
 728 XVIII  |                    Ne, ne," je zakričal in ujel Rovana za roko. "Ubiti
 729 XVIII  |             Ubiti ga ne smemo - opat je in vse bi nas ob glavo deli,
 730 XVIII  |              Rovanu je spravil svoj meč in se obrnivši se k postelji,
 731 XVIII  |                pa je sunil opata z nogo in mu ukazal: ~"Vstanite in
 732 XVIII  |                in mu ukazal: ~"Vstanite in spravite se od tod!" ~Počasi
 733 XVIII  |               se mu je vrnil tudi pogum in ošabno je stopal mimo ljudi
 734 XIX    |                pristavi pri Križni vasi in med kmetiskim ljudstvom
 735 XIX    |                oborožil vse svoje ljudi in do sosednih grajščakov izprosil
 736 XIX    |             poslopja so bila zastražena in tudi v šentlambertsko grajščino
 737 XIX    |              varovali vojvodinjo Virido in njegovo sestro Margareto.
 738 XIX    |              Viljem za njegova divjanja in da pride opat Angelus vizitirat
 739 XIX    |                  da se spuntajo kmetje. In ta strah je bil upravičen,
 740 XIX    |              pristavo vžgali ... ~Rovan in Matija sta se bila umaknila
 741 XIX    |                Matija je hodil po vaseh in previdno netil plamen jeze,
 742 XIX    |                je ljudem, kako razkošno in zapravljovi žive samostanci,
 743 XIX    |            zapravljovi žive samostanci, in kmet, ki je moral rediti
 744 XIX    |                 ljudje ustvarjeni enako in imajo zato enake pravice,
 745 XIX    |                 namestniki, jih tlačijo in molzejo neusmiljeno, izkoriščajo
 746 XIX    |                izkoriščajo njihovo delo in uživajo vse sladkosti življenja. ~
 747 XIX    |                  ker je na svojih potih in pri skrivnostnih sestankih
 748 XIX    |               pokvarili Kristusovo vero in da kupčujejo z vero. ~Tako
 749 XIX    |              plamen srditosti med kmeti in zgodilo se je čedalje, večkrat,
 750 XIX    |             samostanska poslopja vžgana in da so bili samostanski uslužbenci
 751 XIX    |         samostanski uslužbenci napadeni in tepeni. ~Posebno so kmetje
 752 XIX    |           celjski, opat Angelas v Reinu in vicedom v Ljubljani obširna
 753 XIX    |         obvestila o dogodku na pristavi in se je nadejal, da pride
 754 XIX    | dostojanstveniku. ~Tako so minili tedni in meseci in prišla je zima.
 755 XIX    |               so minili tedni in meseci in prišla je zima. Kmetje so
 756 XIX    |              skupnega nastopa ni prišlo in Rovan je izgubil upanje,
 757 XIX    |          kmetski vstaji dobi zadoščenje in naredi konec sedanjim razmeram.
 758 XIX    |           Matije, švigal okrog Zatičine in okrog šentlamberskega gradu,
 759 XIX    |              upal, da kdaj zasači opata in da z njim obračuna, a njegovo
 760 XIX    |                 v gozd les sekat. Rovan in Matija sta slučajno prišla
 761 XIX    |                 je!" je zaklical Rovan, in planil je naprej, da doide
 762 XIX    |                trenutkih sta bila Rovan in Matija pri kočiji, kmetje
 763 XIX    |                so bili že odprli kočijo in potegnili iz nje drhtečo
 764 XIX    |                 opata," je mrmral Rovan in se hotel odstraniti, a Margareta
 765 XIX    |                Kmetje so udarili v smeh in začeli zbijati šale. ~"Lejte
 766 XIX    |              zaklicala Margareta obupno in se branila napadalca z zadnjimi
 767 XIX    |               pa se je obrnil k množici in rekel: ~"Možje - mi imamo
 768 XIX    |              kmetje izpustili Margareto in se je ta hotela Rovanu zahvaliti,
 769 XIX    |               ji je Rovan pokazal hrbet in, ne da bi zinil besedo,
 770 XIX    |                 je bil kočijaž pobegnil in da ni nikogar, ki bi Margareto
 771 XIX    |            Margareta je bila zadovoljna in je sedla v voz, Matija pa
 772 XIX    |              grad. Ko se je voz ustavil in so grajščinski hlapci prevzeli
 773 XIX    |              Matija zapustil svoj sedež in ravnodušno korakal proti
 774 XIX    |          torbico, vzela iz nje srebrnik in ga hotela Matiji stisniti
 775 XIX    |                  je dejal Matija odurno in zakopal obe svoji roki v
 776 XIX    |              uporni, da so delali škodo in napadali velikaše, njih
 777 XIX    |            napadali velikaše, njih žene in uslužbence, to pa zanjo
 778 XIX    |           vendar, kaj da imate z opatom in zakaj ga tako sovražite?" ~"
 779 XIX    |                 ima z njim velik račun, in ta račun ne bo prej poravnan,
 780 XIX    |          pogumno prijela Matijo za roko in mu rekla: "Prosim vas, pojdite
 781 XIX    |              vas, pojdite z mano v hišo in povejte mi vse. Jaz moram
 782 XIX    |           vedeti, kak račun imata Rovan in moj brat." ~"Kaj pa to vas
 783 XIX    |              Toda Margareta ni odnehala in končno res spravila Matija
 784 XIX    |          povejte, kaj da imata moj brat in Rovan." ~"Če že hočete vedeti,
 785 XIX    |             vsak slučaj svoj meč v roke in začel potem obširno pripovedovati
 786 XIX    |                pripovedovati o Polonici in njeni žalostni usodi. ~Matijeva
 787 XIX    |          obupana. Moj brat je sicer trd in osoren, a tako hudoben ni.
 788 XIX    |            kakor da naj opata odstavijo in zapro v kak samostan. Pa
 789 XIX    |                  tako kakor zasluži." ~"In kdo, pravite, da je Polonico
 790 XIX    |           revico. Pa pride dan plačila. In kri bo tekla, gospodična,
 791 XIX    |              tekla, gospodična, žlahtna in duhovska kri bo tekla in
 792 XIX    |                in duhovska kri bo tekla in glave bomo sekali in še
 793 XIX    |              tekla in glave bomo sekali in še angelci se bodo smejali,
 794 XIX    |                tega izbruha sovražnosti in krvoločnosti je Margareto
 795 XIX    |        verjamete kar hočete." ~Vstal je in se pripravil na odhod. Margareta
 796 XIX    |                 Še jutri pojdem k bratu in tudi z vojvodinjo bom govorila." ~"
 797 XIX    |               svojih misli. ~"Tak brat! In ta Glogvic naj bo moj mož?
 798 XIX    |               bo moj mož? Nikdar!" Take in enake besede so šepetale
 799 XIX    |                 je mogla zapustiti sobo in iti k vojvodinji. ~Matija
 800 XIX    |                 par korakov bi odskočil in nihče bi ga ne mogel prijeti.
 801 XIX    |              stražar. ~"Seveda bo umrl, in morda še prav kmalu. Le
 802 XIX    |             prvič se nikomur ne posreči in zato se mora začeti, dokler
 803 XIX    |            gospod," je menil stražar," "in bo že tudi prvič prav napravil
 804 XIX    |             zazijal od samega začudenja in potreboval nekaj trenutkov,
 805 XIX    |                  ki se je poredno režal in končno dejal: ~"Torej le
 806 XIX    |                ga bo lahko še popravil, in le reci mu, da se mudi,
 807 XIX    |                  Tako je govoril Matija in potem odkorakal zadovoljno
 808 XX     |               je bila sila pobožna žena in je za zatiški samostan veliko
 809 XX     |            Zaničevala ga je iz vse duše in njeni tlačani so ji to zaničevanje
 810 XX     |           spotikala od tem, kar so opat in menihi dostikrat uganjali
 811 XX     |              uživamo, to so plemenitaši in duhovniki, drugi pa, da
 812 XX     |          Margareta. ~"Kar je Bog uredil in kar sveta cerkev uči, je
 813 XX     |                odločno odkimala z glavo in dejala: ~"Jaz pa nisem teh
 814 XX     |                 Jaz pa nisem teh misli. In naj sveta cerkev desetkrat
 815 XX     |               je posredovalec med Bogom in med ljudmi in kar duhovnik
 816 XX     |                 med Bogom in med ljudmi in kar duhovnik reče, je božje
 817 XX     |          potebuje nikakih posredovalcev in zato tudi ne verjamem, da
 818 XX     |              vsegamogočni stvarnik neba in zemlje, vladar in oče vesoljstva,
 819 XX     |         stvarnik neba in zemlje, vladar in oče vesoljstva, trpel, da
 820 XX     |               bi tudi pijanci, sleparji in nečistniki bili njegovi
 821 XX     |               bili njegovi namestniki? ~In da ima mnogo duhovnikov
 822 XX     |         vojvodine Viride se je zresnilo in zavrnila je Margareto z
 823 XX     |                Na mojem dvoru gotov ne. In jaz tudi ne trpim, da bi
 824 XX     |         Margareta, "ali vprašali ste me in jaz sem vam na vaše vprašanje
 825 XX     |             Vojvodinja je odšla ponosno in kakor da bi bila užaljena,
 826 XX     |              nikakor ni hotela razumeti in je vsa njegova namigavanja
 827 XX     |           Margareta ga je videla z okna in srce ji je začelo hitreje
 828 XX     |                 bo imela z njim trd boj in da jo čaka huda ura. A bila
 829 XX     |            istega lesa, kakor opat sam, in je vedela, da ne odneha
 830 XX     |              poklonil vojvodinji Viridi in ostal pri njej precej dolgo
 831 XX     |             tiho odgovorila Margareta, "in verjamem, da pride ura,
 832 XX     |                  ko bo sodil pravičnike in krivičnike po zasluženju." ~"
 833 XX     |                 Sodbo pa prepuščaj Bogu in ne lasti je sebi." ~"Če
 834 XX     |                kakor mi narekujeta srce in pamet, se s tem gotovo ne
 835 XX     |            cerkev uči, to moraš verjeti in konec besedi." ~"Siliti
 836 XX     |                 Siliti me ne more nihče in če mi reče vest, da je krivično,
 837 XX     |             kake sodbe o mojih dejanjih in nehanjih. Sicer ni bilo
 838 XX     |                ti take reči še raznašaš in ščuješ vojvodinjo proti
 839 XX     |                   pritrdi opat kratko, "in zato me je razžalilo, da
 840 XX     |                   Opat je bil v zadregi in zato ni dal odgovora na
 841 XX     |                   je dejal opat. ""elim in upam, da boš odslej previdnejša.
 842 XX     |               naslonila glavico na roko in ni ničesar odgovorila. ~"
 843 XX     |             hladno odgovorila Margareta in pogumno zrla bratu v oči. ~"
 844 XX     |                 je srdito zakričal opat in planil s stola. "In kar
 845 XX     |                opat in planil s stola. "In kar ti ukažem, to moraš
 846 XX     |           enkrat, da Glogvica ne ljubim in ga zato ne vzamem. A tudi
 847 XX     |                z neizprosno krutostjo, "in če bi te moral z bičem poditi
 848 XX     |             bičem poditi pred oltar." ~"In jaz ti rečem, da ga ne vzamem,
 849 XX     |                   Stala sta si nasproti in si gledala v oči in oba
 850 XX     |            nasproti in si gledala v oči in oba sta spoznala, da sta
 851 XX     |             spoznala, da sta si podobna in da ne bodeta izlepa odnehala. ~"
 852 XX     |              dvorišča se je čulo vpitje in po hiši so letali ljudje
 853 XX     |               hiši so letali ljudje sem in tja, kakor da se je zgodilo
 854 XX     |        posebnega. Opat je stopil k oknu in videl, da so nekoga nesli
 855 XX     |                je zgodila," je zaklical in šel iz sobe. Počasi mu je
 856 XX     |             katerega so se sukali posli in nekaj plemenitašev, opat
 857 XX     |                 je vzkliknila Margareta in opat je zamolklo odgovoril: ~"
 858 XXI    |              dogodku. ~"Glogvic je mene in mojega tovariša pozval,
 859 XXI    |              Lambert. Bil je jako vesel in srečen, ker mu je opat rekel,
 860 XXI    |               konja naravnost proti nam in nas ustavil." ~"Ali je bil
 861 XXI    |                podel človek, brez časti in poštenja.' ~Glogvica je
 862 XXI    |              zadelo. Ves rdeč je postal in zaklical: ~'Ti nesramni
 863 XXI    |                 Rovan pa je ostal miren in je le pljunil pred Glogvica." ~"
 864 XXI    |             popolnoma miren. Pljunil je in potem dejal: ~'Gospod pl.
 865 XXI    |                 onečastili mojo nevesto in zato vas pozivljam na boj -
 866 XXI    |         pozivljam na boj - na življenje in na smrt. Eden izmed naju
 867 XXI    |             zapusti v tej uri svet.'" ~"In kaj je rekel Glogvic?" je
 868 XXI    |                  Glogvic se je ustrašil in ni ničesar odgovoril," je
 869 XXI    |                Rovan tudi k nama obrnil in nama rekel: ~'Če v boju
 870 XXI    |           Naposled pa mu je zavrela kri in udaril je Glogvica z roko
 871 XXI    |               je Glogvic skoro omahnil. In sedaj se je vnel boj. Glogvic
 872 XXI    |                  Glogvic je zgrabil meč in začel udrihati po Rovanu.
 873 XXI    |                 meč, Glogvic pa dolgega in zato sem mislil, da mora
 874 XXI    |                prsi. Glogvic je omahnil in padel." ~"Zakaj mu nista
 875 XXI    |              hlapec, nego svoboden mož, in če je bil vreden nositi
 876 XXI    |                potem mu mora vsak vitez in sam vojvoda dati zadoščenje." ~"
 877 XXI    |             vojvoda dati zadoščenje." ~"In kaj je bilo potem?" je vprašala
 878 XXI    |               Rovan je stopil pred mene in pred mojega tovariša in
 879 XXI    |                 in pred mojega tovariša in dejal, da nama je na razpolaglo." ~"
 880 XXI    |               nama je na razpolaglo." ~"In vidva sta to hvaležno doklonila!"
 881 XXI    |              nikakega zadoščenja dolžan in midva njemu tudi ne, ker
 882 XXI    |        udeležena. Kat sta imela Glogvic in Rovan, to sta viteško poravnala
 883 XXI    |                to sta viteško poravnala in to naju nič ne briga. Sicer
 884 XXI    |          bojevati, dasi je imel več ran in prebodeno roko." ~Opat ni
 885 XXI    |               zaglobljeni v svoje misli in nihče se ni zmenil za mrliča. ~
 886 XXI    |            Pokleknila je poleg postelje in opravila kratko molitev,
 887 XXI    |             prinesli nekaj gorečih sveč in jih postavili kraj postelje,
 888 XXI    |               odšli. Mrlič je ostal sam in zapuščen. ~
 889 XXII   |                 so se mudili kot gostje in opatovi varuhi v samostanu,
 890 XXII   |               silo na smreško grajščino in naj se polasti Rovana, velikaši
 891 XXII   |           poganskega duha, nekaj ponosa in upornosti ima še vedno.
 892 XXII   |             sužnosti, da prenaša batine in krivice. A tako daleč pa
 893 XXII   |               Rovana neomajno zaupanje, in če bi se mu kaj zgodilo,
 894 XXII   |          izprevideli, da ima opat prav, in zadovoljni so bili, ko jim
 895 XXII   |             povedal, da že ima natančen in zanesljiv načrt, kako se
 896 XXII   |           naročil, naj hodijo med ljudi in naj jih pomirijo glede dogodkov
 897 XXII   |           veseli. Pogrešali so jo težko in njihova nezadovoljnost je
 898 XXII   |               bila velika, kajti moliti in delati jih ni veselilo.
 899 XXII   |           samostana. Hodili so po hišah in po krčmah, popivali cele
 900 XXII   |              krčmah, popivali cele noči in se včasih s kmetskimi fanti
 901 XXII   |         kmetskimi fanti tudi spoprijeli in pretepali. Živeli so divje
 902 XXII   |              pretepali. Živeli so divje in razuzdano, in četudi se
 903 XXII   |           Živeli so divje in razuzdano, in četudi se je marsikdo s
 904 XXII   |            strože paziti na svoje hčere in možje na svoje žene, ali
 905 XXII   |        vtihotapili več žensk v samostan in jih kar tam pridržali. Da
 906 XXII   |                 samo njemu na razpolago in sta dobivala samo od njega
 907 XXII   |                grofu, niso dosti menili in nihče se ni brigal, kdo
 908 XXII   |                ni brigal, kdo da hodita in kaka naročila imata. Navadno
 909 XXII   |             popoldne zapustila samostan in se vrnila šele pozno ponoči. ~
 910 XXII   |               hrepenel, da postane opat in je novo svobodo, katero
 911 XXII   |                v Ljubljani, z vicedomom in z grofom Ortenburškim, in
 912 XXII   |               in z grofom Ortenburškim, in delati priprave, da odstrani
 913 XXII   |            mogel nastopiti proti opatu, in zato je prior Markvard kar
 914 XXII   |                 ko sta prijezdila Rovan in njegov prijatelj Matija. ~"
 915 XXII   |                 spoznal Matija priorja, in ker ni bilo videti drugega
 916 XXII   |               odgovor priorjev razžalil in zato je tudi osorno odgovoril: ~"
 917 XXII   |               Pristopil je bil k Rovanu in ga povabil na zaupen pogovor.
 918 XXII   |          pripravljen. Stopil je s konja in šel s priorjem od ceste
 919 XXII   |                 kjer sta se moža usedla in se zapletla v pogovor. Matija
 920 XXII   |                giblje. Ustavil je konja in se obrnil nekoliko vstran,
 921 XXII   |               trenutku skočila dva moža in se spustila v beg. A Matija
 922 XXII   |                vzpodbodel svojega konja in kakor strela je švignil
 923 XXII   |                 desno - še nekaj skokov in konj je enega begunca podrl
 924 XXII   |              tudi Matija skočil s sedla in prijel moža. Ne da bi govoril
 925 XXII   |                begunca privezal h konju in se vrnil tja, kjer sta sedela
 926 XXII   |              tja, kjer sta sedela Rovan in Markvard. Ko je z jetnikom
 927 XXII   |               je pokleknil poleg Rovana in začel glasno moliti. Matija
 928 XXII   |             menoj," je ukazal priorju, "in če bi se jetnik ganil, ga
 929 XXII   |                 ga bodo ženske obvezale in mu dale na rano kaka zelišča.
 930 XXIII  |           povzročil velikansko nevoljo, in če bi se bil kdo postavil
 931 XXIII  |                najbolje vžgati samostan in poklati vse menihe in njihove
 932 XXIII  |          samostan in poklati vse menihe in njihove zaščitnike. ~Rovan
 933 XXIII  |               ranjen na graščini Smreka in se boril s smrtjo. Matija
 934 XXIII  |                potrkal pri nekem znancu in ga preprosil, naj gre v
 935 XXIII  |           Smreko, Rovan je težko ranjen in potrebuje Vaše pomoči." ~
 936 XXIII  |            pomoči." ~Menih je ugovarjal in se branil iti, ali Matija
 937 XXIII  |           Matija, zgrabil šibkega patra in ga po kratkem boju potegnil
 938 XXIII  |               iz ozadja ustrelil Rovana in mu je puščica prebodla vrat.
 939 XXIII  |                  Tu se Vam nič ne zgodi in lahko ste brez skrbi, če
 940 XXIII  |            gradu. Bil je dober zdravnik in se je resno trudil, da Rovanu
 941 XXIII  |               da Rovanu reši življenje. In posrečilo se mu je tudi
 942 XXIII  |               časa mogel Rovanemu očetu in Matiji povedati, da smatra
 943 XXIII  |                 da je šel v Višnjo goro in tamkaj tri dni in tri noči
 944 XXIII  |           Višnjo goro in tamkaj tri dni in tri noči nepretrgoma popival. ~
 945 XXIII  |                 s kmeti napade samostan in vse pokonča, a ga ni mogel
 946 XXIII  |              praviš," je rekel Matiji, "in če bi pobili vse samostance,
 947 XXIII  |            samostance, bi storili dobro in bogu dopadljivo delo, ali
 948 XXIII  |               prišla je cesarska vojska in je kmete premagala. In potem
 949 XXIII  |           vojska in je kmete premagala. In potem je prišlo maščevanje
 950 XXIII  |              potem je prišlo maščevanje in kmete so klali in obešali,
 951 XXIII  |            maščevanje in kmete so klali in obešali, da je bila groza.
 952 XXIII  |                 na vizitatorja Angelusa in na vojvodo Viljema. Zdaj
 953 XXIII  |                v rokah, je pred pričami in pod prisego pripoznal, da
 954 XXIII  |          pripoznal, da ga je najel opat in mu obljubil petdeset cekinov,
 955 XXIII  |         navzočniki so se močno začudili in od vseh strani so letela
 956 XXIII  |               dokaze, da je opat slepar in na kakšen način je prevaral
 957 XXIII  |             pripravlja nekaj posebnega, in čim nam je opat zopet dovolil,
 958 XXIII  |              namreč moj stari prijatelj in bi rad videl, da se opata
 959 XXIII  |               so bili že jako radovedni in so silili v priorja, naj
 960 XXIII  |           zapravil vse svoje premoženje in je že več let berač. Opat
 961 XXIII  |        goldinarjev, za kar je Frideriku in njegovi ženi zagotovljen
 962 XXIII  |              storjena dela dolžan večje in manjše zneske. Seveda ni
 963 XXIII  |           pritožbo, je nadaljeval prior in izročil Rovanu natančen
 964 XXIII  |                 hudodelstvo na pristavi in napad na Vas - to skupaj
 965 XXIII  |          samostanu so skoraj sami Nemci in opat sam lomi naš jezik
 966 XXIII  |             Hugon Alba dotične pritožbe in da se pošlje pritožba tudi
 967 XXIV   |            opata, vizitatorja Angelusa, in kakor blisk se je raznesla
 968 XXIV   |           Markvarda, zaseniorja Andreja in za Rovana. In ta pisma so
 969 XXIV   |        zaseniorja Andreja in za Rovana. In ta pisma so pomenila mnogo.
 970 XXIV   |                priča, priorju Markvardu in seniorju Andreju pa je naročil,
 971 XXIV   |              nasprotniki so triumfirali in vse ljudstvo se je veselilo
 972 XXIV   |                v duhovski obleki. ~Opat in vojvodinja Virida sta napela
 973 XXIV   |                uglednejše menihe k sebi in jih skušala pridobiti za
 974 XXIV   |               da so prijatelji opatovi, in jih svečano obljubovali,
 975 XXIV   |              bodo volili po svoji vesti in kakor jim bo narekoval sveti
 976 XXIV   |                pa je poznal svoje ljudi in je dobro vedel, da za temi
 977 XXIV   |                ki je sestavil zapisnik, in navzočen je bil tudi opat.
 978 XXIV   |             opatu vedli jako spoštljivo in izredno prijazno, tako da
 979 XXIV   |                ves besen planil pokonci in zaklical presenečenim menihom. ~"
 980 XXIV   |                  Še me niste odstranili in tudi če me strmoglavite,
 981 XXIV   |               da jim dela opat krivico, in zagotavljali, da so volili
 982 XXIV   |                prikrivali svoje radosti in so v zatiških krčmah slovesno
 983 XXIV   |         nemudoma pisala vojvodi Viljemu in ga prosila, naj se zavzame
 984 XXIV   |                 naj se zavzame za opata in mu vsaj zagotovi dostojno
 985 XXIV   |                ko bi ga povabila k sebi in ga nagovorila, naj ne gre
 986 XXIV   |                  Vojvodinja ni odlašala in je poslala svojega dvornika
 987 XXIV   |                 je stal pred vojvodinjo in se vljudno, a možato priklonil
 988 XXIV   |                 a možato priklonil njej in Margareti, ki je morala
 989 XXIV   |              mnogo o vaših sposobnostih in vrlinah, gospod Rovan,"
 990 XXIV   |            Nikdar!" je zaklical Rovan. "In ko bi moral živ na grmado -
 991 XXIV   |           greste v Rein. Če ostanete tu in pustite, da menihi med seboj
 992 XXIV   |                 plemič brez značaja." ~"In tudi dobro službo bi vam
 993 XXIV   |                 Nakar je Rovan umolknil in povesil glavo. Vojvodinja
 994 XXIV   |            vzrok, da je Rovan umolknil, in videla, da je bila Margareta
 995 XXIV   |                 proseče sklenila v roki in da je s svojim pogledom
 996 XXIV   |                 je šinil rahel smehljal in obšlo jo je neko veselo
 997 XXIV   |                 je šepetala sama zase, "in sedaj vem, da Albertus ni
 998 XXIV   |                prav prijaznimi besedami in prav tako Margareto, potem
 999 XXV    |             pozabil, kar sem mu storil, in bi ne iskal s tako trdovranostjo
1000 XXV    |                je zagledal v Margareto, in niti ne sluti, kaka čutila