Part

1001 XXV    |            dobro besedo naj mu privošči in Rovan se vda." ~"Pa - če
1002 XXV    |               boj," se je smehljal opat in položil svojo tolsto prelatsko
1003 XXV    |                priti v Rein poseben sel in prinesti Rovanu pismo, v
1004 XXV    |                se je smejala vojvodinja in se stisnila k opatu. Lokav
1005 XXV    |          posreči." ~Zaklenila sta vrata in pozabila, da je opat storil
1006 XXV    |               čez Šmartno. ~V Zatičnini in v okolici so z napetostjo
1007 XXV    |                 okolici so z napetostjo in nestrpnostjo pričakovali,
1008 XXV    |                sklene kapitelj v Reinu, in zatiški menihi so tako rekoč
1009 XXV    |                menihi so tako rekoč dan in noč bili na straži, kdaj
1010 XXV    |                  vivat!" je vpil Matija in veselo sukaj svoj zaprašeni
1011 XXV    |          nepopisno veselje. Vriskali so in vpili in šele zdaj se je
1012 XXV    |           veselje. Vriskali so in vpili in šele zdaj se je videlo,
1013 XXV    |              vseh strani so drli skupaj in kmalu je bil prostor pred
1014 XXV    |       odgovarjati ni mogel. Tudi menihi in hlapci iz samostana so privreli
1015 XXV    |                iz samostana so privreli in zahtevali od Matije pojasnila. ~
1016 XXV    |             kjer se je najprej okrepčal in potem zbrani množici povedal,
1017 XXV    |                 so bili gospodje zbrani in je bil poklican med nje
1018 XXV    |                 opat Albertus na kolena in prosil odpuščanja, če je
1019 XXV    |            delati zdražbe med redovniki in dajati pohujšanja, zato
1020 XXV    |                Pritožba se ni prečitala in tudi Rovan ni bil zaslišan.
1021 XXV    |          Opatova odpoved se je sprejela in potem se je vršila volitev
1022 XXV    |                volitev novega opata." ~"In kdo je bil izvoljen? Kdo
1023 XXV    |              Kakšen je novi opat?" Taka in podobna vprašanja so letela
1024 XXV    |                se je oglasil Hugon Alba in je priporočal, naj se izvoli
1025 XXV    |                opatje slovenskim kmetom in kako trpi vsled tega vera,
1026 XXV    |                 v Reinu. Kmetski sin je in dober človek, kakor so mi
1027 XXV    |               rekli, da bo s kmeti lepo in pravično ravnal."  Matijevo
1028 XXV    |               povečalo splošno veselost in ljudje so naznanilo o novem
1029 XXV    |               po samostanskem dvorišču, in še ko se je bilo ljudstvo
1030 XXV    |                taki klici iz raznih hiš in iz krčem. Ljudstvo je povsod
1031 XXVI   |           slavnostno okrašen z zelenjem in zastavami. Tudi Zatičina
1032 XXVI   |                oblekla praznično obleko in od blizu in daleč so vreli
1033 XXVI   |            praznično obleko in od blizu in daleč so vreli ljudje skupaj,
1034 XXVI   |              napovedani slovesni prihod in sprejem novega opata. Vse
1035 XXVI   |            zbrano na cesti iz Ljubljane in pred samotanom, a nihče
1036 XXVI   |                pl. Lindek se je povrnil in se najprej oglasil pri vojvodinji.
1037 XXVI   |               vojvodinja ukazala vpreči in se je z Margareto odpeljala
1038 XXVI   |             okolice, so prišli k vratom in se razpostavili v vrste
1039 XXVI   |                 na obeh straneh. ~Bliže in bliže so se valili prašni
1040 XXVI   |                že tudi posamične kočije in jezdeci. Tu in tam se je
1041 XXVI   |         posamične kočije in jezdeci. Tu in tam se je čul kak klic.
1042 XXVI   |                 tam se je čul kak klic. In zdaj so ljudje, naj prej
1043 XXVI   |                 ljudje, naj prej ženske in potem moški, padali na kolena
1044 XXVI   |                 moški, padali na kolena in zaorili so klici: Vivat
1045 XXVI   |              opat! - vivat opat Peter! ~In zdaj je bil sprevod v vasi.
1046 XXVI   |          desnici je držal opatov prapor in ponosno se je držal pokonci,
1047 XXVI   |               pogledi so viseli na njem in pričali, kako je ugajal
1048 XXVI   |                 novi opat Peter Limbšak in prior Markvard, potem namestnik
1049 XXVI   |            namestnik deželnega glavarja in vicedoma, končno pa ostali
1050 XXVI   |               tako grdo z njimi ravnal, in blagoslavljal je s tresočo
1051 XXVI   |                 ki se ni hotel ponižati in ni hotel poklekniti. Stisnil
1052 XXVI   |             vrata, pri katerih je stal, in se polagoma zadiral na ljudi,
1053 XXVI   |               hoteli razdejati samostan in cerkev in pokončati menihe,
1054 XXVI   |            razdejati samostan in cerkev in pokončati menihe, danes
1055 XXVI   |             novi opat čislal take ljudi in spoštoval njih pravice?
1056 XXVI   |                  Šleve ste, same šleve! In prav se vam bo godilo, če
1057 XXVI   |               zmenili za Matijevo jezo, in ko so bili vozovi izginili
1058 XXVI   |                  so se gnetli za vozovi in silili naprej, da bi še
1059 XXVI   |                svoji jezi pobral kopita in šel iz vasi, ker ni mogel
1060 XXVI   |                je narod tako nespameten in nemožat. ~Prišedši v cerkev
1061 XXVI   |            naravnost h glavnemu oltarju in se tam zatopil v tiho molitev.
1062 XXVI   |               je postavil opatov prapor in se potem obrnil po drugi
1063 XXVI   |               se je Rovan obrnil k njej in jo je zadel njegov pogled,
1064 XXVI   |                pogled, je hipno zardela in povesila glavo in se ni
1065 XXVI   |               zardela in povesila glavo in se ni več ozrla nanj. ~Ko
1066 XXVI   |            potem se poklonil vojvodinji in pozdravil Margareto. Ta
1067 XXVI   |                 je bil novi opat okoren in plašen, kakor navaden menih,
1068 XXVI   |                 menihov zapustil cerkev in šel v samostan. Zdaj se
1069 XXVI   |            vendar zajahal svojega konja in odjezdil na Smreko. ~Vojvodinja
1070 XXVI   |         odjezdil na Smreko. ~Vojvodinja in Margareta sta se po sprejemu
1071 XXVI   |                 bila precej razburjena, in čim je bila z odstavljenim
1072 XXVI   |                ljudmi." ~"Duše je pasel in vino točil," se je norčeval
1073 XXVI   |               takega opata sem si želel in zato sem tudi tega Petra
1074 XXVI   |             tega Petra toplo priporočal in tudi sam zanj glasoval. ~"
1075 XXVI   |            vendar to stvar." ~"Prav rad in videla boš, da sem pametno
1076 XXVI   |           priporočilo toplo zame zavzel in pisal vizitatorju, da se
1077 XXVI   |             obravnavo, vsako pričevanje in vsako tožbo. Zato sem se
1078 XXVI   |                bi me bil gotovo pokopal in jaz bi bil odstavljen za
1079 XXVI   |          Pravico imam do lepih dohodkov in pravico, da lahko hodim
1080 XXVI   |               hodim iz samostana, kadar in kamor hočem. To so dragocene
1081 XXVI   |                 To so dragocene pravice in jaz jih bom izkoristil.
1082 XXVI   |             opat ne pozna naših menihov in njihovih razvad, prior Markvard
1083 XXVI   |                si pridobim prijateljev. In prav, ker so vse pritožbe
1084 XXVI   |                  da bom čez leto dni, - in če mi ti pomoreš - zopet
1085 XXVII  |             menihom nikakor ni ugajalo, in ko je opat celo prepovedal,
1086 XXVII  |               opat poslušal samo Rovana in po Rovanovem vplivu odpravil
1087 XXVII  |                 dohodki precej skrčili, in ker je opat povrh še štedil,
1088 XXVII  |             nezadovoljstvo skrbno netil in previdno, a dosledno ščuval
1089 XXVII  |               sprijateljil z Albertusom in delal za to, da se odstrani
1090 XXVII  |                 ko pride med Albertusom in Petrom do odločilnega boja,
1091 XXVII  |             boja, ostal vsaj nevtralen, in zato je vojvodinja posvetila
1092 XXVII  |            pričakovati po svojem stanu. In da bi dobila Rovana čim
1093 XXVII  |               je nenavadna ljubeznivost in pozornost, s katero ga je
1094 XXVII  |            vojvodinja, zelo presenetila in sumil je takoj, da ima vojvodinja
1095 XXVII  |             Zaradi tega je bil previden in hladen. Z Margareto ni spregovoril
1096 XXVII  |              Lambergova je bila živahna in zgovorna mlada dama in je
1097 XXVII  |          živahna in zgovorna mlada dama in je Rovana hitro zapletla
1098 XXVII  |                 sem vam zelo naklonjena in v dokaz vam dovolim, da
1099 XXVII  |              nego pohitela k vojvodinji in rekla proseče: ~"Prosim,
1100 XXVII  |                 jahati. Že 18 let stara in še vedno ne znam jahati.
1101 XXVII  |               pa jaše, kakor kak vitez. In vi, premilostni gospod opat,
1102 XXVII  |                Opat pa je zardel do las in prišel v silno zadrego,
1103 XXVII  |              cvetoča usta mlade grofice in si svojo dušo omadežuje
1104 XXVII  |             zapazila to opatovo zadrego in poredno zaklicala: ~"Nič
1105 XXVII  |           veseli, ko bi jih poljubila." In obrnivši se k Rovanu, je
1106 XXVII  |                se je galantno priklonil in pristopil za korak bližje,
1107 XXVII  |                 tako neprisiljeno vede, in ji je očitaje zašepetala: ~"
1108 XXVII  |                bila užaljena. Vstala je in osorno rekla: ~"Take dovtipe
1109 XXVII  |                jezite," je rekla Rovanu in se ljubeznivo nasmehnila. "
1110 XXVII  |         maščevati, a bodite velikodušni in odpustite ji." ~"Nimam vzroka,
1111 XXVII  |                Margareta ni naklonjena, in poznam tudi vzrok." ~Margareta
1112 XXVII  |            Naglo se je obrnila k Rovanu in rekla: ~"Motite se, gospod
1113 XXVII  |             prepir nisem nikdar vtikala in - -" ~"Oprostite, gospodična,"
1114 XXVII  |           Stisnila se je bliže k Rovanu in Margareti, da bi ji ne ušla
1115 XXVII  |               ji ne ušla nobena beseda, in šepetala: ~"Kaj? - Pismo?
1116 XXVII  |                   Opat je bil res vstal in se je poslavljal od vojvodinje,
1117 XXVII  |                  oklenila Rovanove roke in ga spremila iz hiše. ~"Torej,
1118 XXVII  |             dovoljenjem gospe vojvodine in gospoda opata me morate
1119 XXVII  |                dvoumno vzdihoval kaplan in napravil križ. Na tihem
1120 XXVII  |                 častilec ženskega spola in dobro poznal slast in bolest -
1121 XXVII  |             spola in dobro poznal slast in bolest - skušnjav in se
1122 XXVII  |              slast in bolest - skušnjav in se za nobeno stvar na svetu
1123 XXVII  |       govorjenja kar kri šinila v glavo in pospešil je svoje korake,
1124 XXVII  |             smehljaje priklonila do tal in opatu na svojih drobnih
1125 XXVIII |          njegove misli niso bile zbrane in njegovi pogledi so vedno
1126 XXVIII |           Vinfrid, ki me je učil pisati in brati, je bil zaljubljen
1127 XXVIII |             mene. Pomislite - duhovnik! In kako globoko je vzidhoval
1128 XXVIII |               kako globoko je vzidhoval in kako je obračal oči! Cele
1129 XXVIII |               Lep mož je ta Rovan, mlad in cvetoč - in pravi vitez
1130 XXVIII |                 Rovan, mlad in cvetoč - in pravi vitez v vsem svojem
1131 XXVIII |                 ali mladost je izginila in z Rovanom se ne more primerjati." ~
1132 XXVIII |          Sanjavo je uprla glavo ob roko in motrila Rovana s pogledi,
1133 XXVIII |           plamen notranje razburjenosti in ljubavnega poželenja. ~Ko
1134 XXVIII |                  Ko je bil poduk končan in je Rovan z grofico Heleno
1135 XXVIII |              prihitela je k njemu dekla in mu sporočila, da želi Margareta
1136 XXVIII |            zvedavo izpraševala grofica, in ker ni dobila takoj odgovora,
1137 XXVIII |              Rovan. Jaz vas bom ščitila in branila, če bi vam hotela
1138 XXVIII |              vam ponudila svoje varstvo in svojo pomoč. To je grdo
1139 XXVIII |             Odslej vas bom prezirala." ~In ko te besede niso napravile
1140 XXVIII |                    Dobro! Vi ste tiran! In to vam povem - jaz vas nikdar
1141 XXVIII |                   Grofica se je obrnila in stekla po stopnicah dol,
1142 XXVIII |             Hladno je odzdravila Rovanu in ga povabila, naj sede. ~"
1143 XXVIII |          besedah je posegel Rovan v žep in izročil Margareti pismo.
1144 XXVIII |               pogledala hitro na podpis in potem silno razburjena zaklicala: ~"
1145 XXVIII |               hočete biti tako prijazni in mi prepustiti to pismo?" ~"
1146 XXVIII |             gospodična," je rekel Rovan in veselo dostavil: "In še
1147 XXVIII |              Rovan in veselo dostavil: "In še prav všeč mi je, da vi
1148 XXVIII |                vse drugačne pojme o vas in o vašem značaju. To pismo
1149 XXVIII |               za vas nekako poniževalno in to me je bolelo." ~"Hvala
1150 XXVIII |             besede," je rekla Margareta in podala Rovanu roko. ~Razgovor
1151 XXVIII |            Razgovor je bil s tem končan in Rovan je odšel. Komaj so
1152 XXVIII |                Solze so ji zarosile oči in njene tresoče ustne so mrmrale: ~"
1153 XXVIII |        Vojvodinja je zlorabila moje ime in me ponižala in osramotila,
1154 XXVIII |                 moje ime in me ponižala in osramotila, da bi rešila -
1155 XXVIII |              svojega ljubimca!" ~Bolest in jeza sta jo tako prevzeli,
1156 XXVIII |           predno se je nekoliko umirila in mogla razmišljati. ~"Iz
1157 XXVIII |         odločnostjo. "Ven iz te gnilobe in pokvarjenosti. Prvega vzamem,
1158 XXVIII |               da pridem med druge ljudi in v drug kraj. Tukaj mi ni
1159 XXVIII |            hrupen prepir, hripavo petje in glasen smeh. Med posli sta
1160 XXVIII |           Rovana spremil v Št. Lambert, in pa grajski kaplan in Rovan
1161 XXVIII |           Lambert, in pa grajski kaplan in Rovan je slišal, kjo je
1162 XXVIII |                 kjo je Matija kričal: ~"In če ste stokrat blagoslovljen
1163 XXVIII |                ki so bila samo priprta, in pogledal v kuhinjo. Matija
1164 XXVIII |                ki je tudi sedel za mizo in z odprtimi usti poslušal
1165 XXVIII |               brati, znam pa poslušati, in kar sem sam slišal, tega
1166 XXVIII |          pritrdili, da poznajo Abrahama in da so že dostikrat o njem
1167 XXVIII |                Abraham pa je bil lisjak in je rekel: 'To je moja sestra.'
1168 XXVIII |             rekel: 'To je moja sestra.' In Faraon je vzel Abrahamovo
1169 XXVIII |             vzel Abrahamovo ženo k sebi in je rekel Abrahamu: ~'Naj
1170 XXVIII |              toliko zlata, oslov, volov in velblodov, kolikor hočeš.'
1171 XXVIII |              velblodov, kolikor hočeš.' In Abraham je bil zadovoljen.
1172 XXVIII |               žene? Abraham je bil očak in tako imeniten mož, da je
1173 XXVIII |               je bil že nekoliko vinjen in ni mogel Matije zavrniti. ~"
1174 XXVIII |               zdaj zopet oglasil kaplan in skočil s svojega sedeža. "
1175 XXVIII |           postala Abrahamova žena stara in ni imela nič otrok, se je
1176 XXVIII |                ki ji je bilo ime Hagar. In rekla je Abrahamu, naj vzame
1177 XXVIII |                 je tudi res tako storil in je imel dve ženi obenem.
1178 XXVIII |             angel Gospodov je šel ponjo in jo pripeljal nazaj. Tako
1179 XXVIII |           prerok Abraham imeti dve ženi in če mu je še angel Gospodov
1180 XXVIII |             Matevž vzeti še eno ženo." ~In kaplan zopet ni mogel ugovarjati
1181 XXVIII |               oziral po navzočih poslih in se napihoval kakor kak pav. ~
1182 XXVIII |              zdelo teh pogovorov dovolj in poklical je Matijo. ta se
1183 XXVIII |              Maruše, a slušal je vendar in je odšel z Rovanom. Kaplan
1184 XXVIII |             krepak požirek rujnega vina in potem s hripavim glasom
1185 XXVIII |               et myrrham de Saba ~Tulit in ecclesia ~Virtus asinaria. ~(
1186 XXVIII |                Zlato iz Arabije, kadilo in miro iz Sabe tlačijo v cerkvene
1187 XXVIII |             krepostniki.) ~Ko sta Rovan in Matija odjezdila proti Zatičini
1188 XXVIII |                odjezdila proti Zatičini in je Rovan ošteval svojega
1189 XXVIII |               bi odstranili opata Petra in na njegovo mesto zopet postavili
1190 XXIX   |              mogel ujeti v svoje zanke, in delal vztrajno, da bi izpodrinil
1191 XXIX   |               bi izpodrinil opata Petra in sem sam usedel na njegovo
1192 XXIX   |            povabljeni različni velikaši in tudi deželni glavar. Uvidevajoč,
1193 XXIX   |               da bi bila kaka obravnava in ne da bi se bile zaslišale
1194 XXIX   |             opat Albertus je triumfiral in se zmagonosno vrnil iz Novega
1195 XXIX   |               malomeščan - v Novo mesto in je tam od grofa Ortenbruškega
1196 XXIX   |            dogodkih vizitatorju v Reinu in tudi opatu Petru in že nekaj
1197 XXIX   |               Reinu in tudi opatu Petru in že nekaj dni pozneje je
1198 XXIX   |                vojvodi Viljemu na Dunaj in prosil, da naj vojvoda zaukaže
1199 XXIX   |               Petrom, ker je bil pošten in je zahteval, naj žive po
1200 XXIX   |                opat Joannes iz Vetrinja in opat Erhart iz Neuperga.
1201 XXIX   |               je bil zaslišan kot priča in na podlagi njegovega pričevanja
1202 XXIX   |               vojvode Viljema temu uprl in je dosegel, da se je Albertusu
1203 XXIX   |             provizija, če ne bo miroval in se pokoril odločbi cerkvenega
1204 XXIX   |               za to razsodbo, je divjal in vse njegovo sovraštvo se
1205 XXIX   |            Skrivaj je zapustil samostan in nihče ni vedel, kam da je
1206 XXIX   |               je bil Albertus na Dunaju in je s pomočjo deželnega glavarja
1207 XXIX   |               mora opat Peter odstaviti in na njegovo mesto posaditi
1208 XXIX   |             Ljubljano k vojvodi Ernestu in dosegel, da se izdani ukaz
1209 XXIX   |                nego sta bila opat Peter in Albertus pl. Lindek povabljena
1210 XXIX   |             Dunaj, da podkupi dvornike, in je na ta način izposloval,
1211 XXIX   |                Albertusov brat na Dunaj in kak uspeh je dosegel. ~Boj
1212 XXIX   |          Lindeka je trajal več mmesecev in bila je že zima, ko je bil
1213 XXIX   |                 Živel je popolnoma zase in občeval skoro izključno
1214 XXIX   |          izključno samo z opatom Petrom in z zvestim prijateljem Hugonom
1215 XXIX   |         dostikrat uhajale v Št. Lambert in sam se je čudil, zakaj ga
1216 XXIX   |                 želja, videti Margareto in grofico Heleno, ali približal
1217 XXIX   |                v Zatičino. ~Toliko raje in pogosteje pa je zahajal
1218 XXIX   |              Bil je tam popolnoma domač in vsi so ga radi videli, ker
1219 XXIX   |                  ker je bil vedno vesel in je vedno kako osoljeno povedal.
1220 XXIX   |               je Matija ogovoril Rovana in patra Hugona. "Nekaj posebnega
1221 XXIX   |                  A nekaj se pripravlja, in sicer nekaj posebnega." ~"
1222 XXIX   |                 v katerem je bilo vino, in je pripovedoval: ~"Torej -
1223 XXIX   |                Prav pošteno smo ga pili in dobre volje smo bili, kar
1224 XXIX   |              prijezdi na grad tuj vitez in zahteva, naj se ga pelje
1225 XXIX   |               ga je peljal k vojvodinji in potem je prisedel k nam.
1226 XXIX   |          oskrbnik poklican k vojvodinji in je ostal pri nji dolgo časa.
1227 XXIX   |               ostal pri nji dolgo časa. In vsi so rekli, da to pomeni
1228 XXIX   |              pomeni nekaj posebnega." ~"In ti, Matija, si v svoji bistroumnosti
1229 XXIX   |                je dobil Rahelo za ženo, in ni postal nepotrpežljiv.
1230 XXIX   |               dalje!" je zaklical Rovan in pomaknil vrč k Matiji. Ta
1231 XXIX   |                 se je najprej pokrepčal in je potem nadaljeval: ~"Torej
1232 XXIX   |                 je prišel vendar nazaj. In kaj misliš, da se je zdaj
1233 XXIX   |                 menoj govoriti." ~Rovan in patr Hugon sta strmela,
1234 XXIX   |              klicala Matijo k sebi. - ~"In ti si šel k vojvodinji?" ~"
1235 XXIX   |                  je odgovoril Matija. ~"In kaj ti je hotela?" ~"To
1236 XXIX   |                  opatovega praporščaka, in naj ti rečem, da moraš še
1237 XXIX   |                 nekaj izrednega!" ~"Da, in ukazala mi je tudi, da razen
1238 XXIX   |             vprašal," je dejal Matija, "in zato tudi nisem takoj odšel
1239 XXIX   |               sem se splazil v kuhinjo. In tam mi je moja prijateljica,
1240 XXIX   |             hlapci poklicani v orožarno in da so dobili povelje, da
1241 XXIX   |              Ozrl se je na patra Hugona in v njegovih očeh je čital,
1242 XXIX   |               Kaj drugega ne more biti! In ker vojvodinja ve, da sem
1243 XXIX   |                 sem mož na svojem mestu in da znam biti nevaren njenemu
1244 XXIX   |               tebe zaljubljene." ~"Beži in ne kvasi takih neslanosti,"
1245 XXIX   |             pravil. Malo vinjen je bil, in kadar je pijan, izblebeta
1246 XXIX   |             začne presti, kakor mačka.' In to tudi vem, da je rekel:
1247 XXIX   |                kaplana," je dejal Rovan in, obrnivši se k patru Hugonu,
1248 XXIX   |                Daj mi kako svojo obleko in orožje," je mirno rekel
1249 XXIX   |              Rovan. "Ti nisi vajen boja in bi po nepotrebnem žrtvoval
1250 XXIX   |               sreča, da si ti na varnem in braniš naše pravice." ~Hugon
1251 XXIX   |                 je bil s tem zadovoljen in se je odločil, da zbeži
1252 XXIX   |               samostana, je slekel kuto in oblekel Rovanovo obleko.
1253 XXIX   |             oditi. Komaj sta bila Hugon in Matija na planem, se je
1254 XXIX   |                zaslišalo peketanje konj in je zadonel glas rogov. ~
1255 XXX    |           nevarnosti. Sklical je hlapce in jih oborožene razpostavil
1256 XXX    |             zidovju, poklical je menihe in končno zbudil tudi opata
1257 XXX    |             pokoriti." ~Rovan je strmel in je živahno ugovarjal opatovim
1258 XXX    |                 zgodi po njegovi volji, in Rovan se je moral vdati. ~
1259 XXX    |                 nato so zadoneli rogovi in pred samostan je prijezdila
1260 XXX    |                vrata oskrbnikov glasnik in je zahteval, da ga peljejo
1261 XXX    |               je dal težka vrata odpeti in je glasnika spremil v opatovo
1262 XXX    |               visokosti vojvode Viljema in deželnega glavarja grofa
1263 XXX    |           pismene ukaze vojvode Viljema in deželnega glavarja, se jim
1264 XXX    |              Oskrbnik ima dotične ukaze in Vam jih predloži," je dejal
1265 XXX    |                izjavi sta odšla glasnik in Andrej Rovan iz samostana
1266 XXX    |               Andrej Rovan iz samostana in je Rovan povabil svibenskega
1267 XXX    |           pooblastilo. To se je zgodilo in nato je Rovan težkega srca
1268 XXX    |                odprla. Zapeli so rogovi in 200 oboroženih mož je prijezdilo
1269 XXX    |            obstopili posamične stolpiče in razorožili samostanske uslužbence,
1270 XXX    |                 Zapeli so vnovič rogovi in iz kočije je stopil Albertus
1271 XXX    |                 so zakričali oboroženci in iz hiše, kjer je bilo bivališče
1272 XXX    |           krivici polastil mojega mesta in se imenoval opata zatiškega?"
1273 XXX    |              vprašal Albertus najpoprej in se obrnil k oskrbniku. Ponosno
1274 XXX    |                 Oskrbnik je odprl vrata in Albertus je v stopil v sobo,
1275 XXX    |              kateri sta bila opat Peter in njegov praporščak Andrej
1276 XXX    |            kolena," je zagrmel Albertus in je stopil pred opata. "Prosi
1277 XXX    |                 da si se polastil časti in pravic, ki gredo samo meni." ~"
1278 XXX    |                   Pravično sem izvoljen in postavno potrjen. Ti pa
1279 XXX    |        nepokoren, nezvest svoji obljubi in si skrivaj pobegnil iz samostana.
1280 XXX    |                mu je kri šinila v glavo in da je postal ves rdeč v
1281 XXX    |                je meni zgodila krivica, in me zato proglasil za opata
1282 XXX    |             Vojvoda Viljem nima te moči in te pravice. Uklonim se le
1283 XXX    |                 Ali veš, kaj to pomeni? In obrnivši se k svojim spremljevalcem,
1284 XXX    |              jim je zapovedal: "Primite in zvežite tega nepokornega
1285 XXX    |                 tega nepokornega meniha in vrzitega ga v ječo, ker
1286 XXX    |                   Doslej je Rovan mirno in molče stal na strani. Zdaj
1287 XXX    |          skočili tudi drugi vojaki vmes in vnel se je boj, ki pa je
1288 XXX    |           puntarja!" Meči so žvenketali in krvaveč iz mnogih ran je
1289 XXX    |                vojaki že zgrabili Petra in ga vlekli iz sobe. ~Albertus
1290 XXX    |          Albertus je pristopil k Rovanu in s porogljivim smehom dejal: ~"
1291 XXX    |                 dolgo si mi delal ovire in napotja, dosti si mi povzročil
1292 XXX    |             dosti si mi povzročil skrbi in težav. Sedaj pa si v mojih
1293 XXX    |               Sedaj pa si v mojih rokah in sedaj se ti bom maščeval,
1294 XXX    |         Albertus je sunil Rovana z nogo in mu ukazal: "Vstani!" ~"Mož
1295 XXX    |                 obrnil k svojim vojakom in jim je, ne zmeneč se za
1296 XXX    |            rekel: ~"Nesite ranjenca ven in pokličite samostanskega
1297 XXX    |             zdravnika. Mož se je hrabro in pošteno bojeval in zasluži,
1298 XXX    |               hrabro in pošteno bojeval in zasluži, da se mu reši življenje." ~
1299 XXX    |              šel med svoje prijatelje. ~In vso noč so praznovali sijajno
1300 XXXI   |         Albertus ju je dal vreči v ječo in vkovati v težka železja.
1301 XXXI   |           pooblaščenec celjskega grofa, in zapustil je s svojimi možmi
1302 XXXI   |                z njim prišli v Zatičino in ki so ostali za nekaj časa
1303 XXXI   |               ni mogel nihče v samostan in tudi iz samostana ni smel
1304 XXXI   |                odprla samostanska vrata in ljudstvo, ki je bilo silno
1305 XXXI   |                prejšnji opat odstavljen in da je zopet Albertus plem.
1306 XXXI   |          Izposodil si je kmetsko obleko in srečno iztaknil hlapca,
1307 XXXI   |               da je Rovan smrtno ranjen in da ga je dal novi opat vzlic
1308 XXXI   |                 bi bil pohitel v cerkev in novega opata, ki je z nepopisno
1309 XXXI   |               ki bi nikomur ne pomagal, in začel je iskati novih sredstev,
1310 XXXI   |                 je splazil iz samostana in pohitel na smreški grad
1311 XXXI   |            Dunaj, do deželnega glavarja in do vizitatorja, predno jih
1312 XXXI   |                 naj udarijo na samostan in naj Rovana siloma oproste." ~"
1313 XXXI   |                bičal Albertus kot opat, in ker je v samostanu toliko
1314 XXXI   |               neustrašen mož, a tlačijo in tarejo ga že toliko stoletij,
1315 XXXI   |           preklicane vse krivične tlake in dajatve, ki jih je bil naložil
1316 XXXI   |                 tolkel s pestjo po mizi in škripal z zobmi. ~"Kaj naj
1317 XXXI   |                 Jaz se oblečem kot kmet in upam, da samostanskim ljudem
1318 XXXI   |                bile polne ljudi. Matija in Hugon sta imela za spremljevalca
1319 XXXI   |              kamen. Priletel pa je ptič in vedno kričal. Iz tega so
1320 XXXI   |                 samostan sezida drugod. In tako se je zgodilo. Sezidali
1321 XXXI   |            menihi sploh tod ne naselijo in naj gredo kam drugam. Za
1322 XXXI   |         Prinesli so ljudem samo nesrečo in bili vedno prava šiba božja." ~"
1323 XXXI   |              vedno prava šiba božja." ~"In kmet je tako neumen, da
1324 XXXI   |            vrnila moža, ki sta ju Hugon in Matija poslala v vas. Posebnega
1325 XXXI   |                da je samostan zastražen in da nihče ne sme ne noter
1326 XXXI   |                 Samo mladi grof Lamberg in trije drugi velikaši so
1327 XXXI   |             pripovedoval eden hlapcev, "in se bodo kmalu vrnili." ~
1328 XXXI   |              začel metati klobuk v zrak in kričati na vse grlo: "Rovan
1329 XXXII  |                Matija je šel sam v hišo in je imel daljši pogovor z
1330 XXXII  |                nato poklical svojo ženo in jo povabil, da gre z njim
1331 XXXII  |            krčmo. Žena se ni ustavljala in Matija je ostal sam v hiši. ~
1332 XXXII  |                je poiskal nekaj količev in jih nekoliko obsekal, potem
1333 XXXII  |              pod pazduho, zaklenil kočo in šel do ceste na stran, kjer
1334 XXXII  |                 nekaj količkov v zemljo in napeljali čez cesto vrv. ~"
1335 XXXII  |                   se je smejal Matija, "in če bi sam zlodej prišel,
1336 XXXII  |              Zdaj pa le previdni bodimo in pazimo, da se nam kaj ne
1337 XXXII  |                ki jo je dajalo grmovje, in čakali. Noč je bila tiha.
1338 XXXII  |               tudi razločilo govorjenje in smejanje. ~""e gredo," je
1339 XXXII  |                 jih je skrivalo grmovje in da bi jih nihče ne mogel
1340 XXXII  |             koder so prihajali jezdeci, in je legel za grm. V rokah
1341 XXXII  |                rokah je imel dolgo šibo in je bil pripravljen udariti
1342 XXXII  |              Vsi trije so jahali vštric in se šalili ter smejali tako
1343 XXXII  |                  Ta ženska je brezčutna in nima srca." ~"To je že v
1344 XXXII  |            nekaj let bo že kje opatinja in tedaj bo vesela, če boš
1345 XXXII  |               kjer je bil skrit Matija, in bili le še nekaj korakov
1346 XXXII  |         Previdno je Matija stegnil roko in z vso silo udaril konje
1347 XXXII  |         Zaslišalo se je samo žvižg šibe in nekaj klicev. Konji so preplašeni
1348 XXXII  |          poskočili - se zapletli v vrvi in cepnili na tla ter podrli
1349 XXXII  |              nanje," je zakričal Matija in planil iz grmovja. In s
1350 XXXII  |            Matija in planil iz grmovja. In s hura klici so se odzvali
1351 XXXII  |                svoje žrtve so se Matija in njegovi tovariši vrgli na
1352 XXXII  |         tovariši vrgli na padle jezdece in jih zgrabili in kakor bi
1353 XXXII  |                 jezdece in jih zgrabili in kakor bi trenil, so bili
1354 XXXII  |               poruval količke iz zemlje in pobral vrvi. Dva konja sta
1355 XXXII  |              vrvi. Dva konja sta vstala in stekla čez polje, eden je
1356 XXXII  |                 so bili od presenečenja in strahu kakor okameneli in
1357 XXXII  |               in strahu kakor okameneli in niso zinili niti besedice. ~"
1358 XXXII  |               Jetniki so se prestrašili in začeli prositi. ~"Saj vam
1359 XXXII  |              tod! Zakaj ste nas napadli in zvezali?" ~"Vidite, gospodje,"
1360 XXXII  |               je odgovoril grof Lamberg in njegova spremljevalca sta
1361 XXXII  |                 Zato ker je Rovan junak in poštenjak, opat pa zasluži
1362 XXXII  |               vešala," ~je dejal Matija in pospešil korake. ~"Kar vam
1363 XXXII  |                 bili do Gregorjeve koče in peljali jetnike v edino
1364 XXXII  |         poslopja. Matija je ukresal luč in se široko postavil pred
1365 XXXII  |                je, samo malo predrobna. In kako živa! Prav rad jo imam!
1366 XXXII  |               nas? Nikar se ne norčujte in povejte, kaj nameravate
1367 XXXII  |           priporščak Rovan težko ranjen in da ga je opat vrgel v ječo.
1368 XXXII  |               Rovan je pa naš prijatelj in mi bi ga radi rešili." ~"
1369 XXXII  |                 je tudi viteškega stanu in vendar njegova beseda še
1370 XXXII  |                 grof! Na viteške besede in duhovniške prisege mi že
1371 XXXII  |                se je ustavil pri vratih in uprl roke v bok. ~"Ho!"
1372 XXXII  |                dlaka - to je moja koča! In kdo pa ste? Ali ste kristjani?
1373 XXXII  |                 Primaknil se je k njemu in se potem vrgel nanj. Gregor
1374 XXXII  |                kakor je bilo domenjeno, in se dal zvezati. ~"Poslušaj
1375 XXXII  |                 za tri cekine?" ~"Molči in poslušaj. Ti pojdeš zdaj
1376 XXXII  |              zdaj v Zatičino v samostan in boš dal poklicati opata.
1377 XXXII  |                boš, da gre za življenje in smrt tistih vitezov, ki
1378 XXXII  |              razumel?" ~"Sem!"  "Dobro! In dalje boš rekel opatu, da
1379 XXXII  |               pojdi," je dejal Matija. "In da ti bo opat verjel, vzameš
1380 XXXII  |            svojim jetnikom odpasal meče in jih obesil Gregorju okrog
1381 XXXII  |                 odpravil na pot. Matija in njegovi spremljevalci pa
1382 XXXIII |             pred njega znanega Gregorja in je ta povedal, kar mu je
1383 XXXIII |                  kje da so grof Lamberg in njegovi spremljevalci. Šele
1384 XXXIII |                da se vrnejo v samostan, in ker so na cesti našli dva
1385 XXXIII |                hodil je pridno v cerkev in k spovedi ter tudi rad dajal
1386 XXXIII |                bil pa velik prebrisanec in znal divjačino loviti v
1387 XXXIII |                Gregor se je trdno držal in nikakor ni hotel poznati
1388 XXXIII |               jetniki vred v svoji koči in da so ga prislili iti v
1389 XXXIII |                 skrivnostnih napadalcih in njihovih jetnikih ter o
1390 XXXIII |        skrivališču. Toda vse to iskanje in poizvedovanje je bilo brez
1391 XXXIII |       poizvedovanje je bilo brez uspeha in tudi na smreški grad poslani
1392 XXXIII |                bolehni Rovanov oče doma in da že več tednov ni zapustil
1393 XXXIII |          Poklical je prijorja Markvarda in se z njim posvetoval, kako
1394 XXXIII |                je rekel prior. "V temni in vlažni podzemski ječi leži
1395 XXXIII |               da bi ne postali nezaupni in nemirni - a vendar ga ni
1396 XXXIII |                 so v strahu za Lamberga in njegove tovariše." ~"Oj,
1397 XXXIII |                bil," se je togotil opat in se udaril po čelu. "Hotel
1398 XXXIII |           prihitel v sobo opatov kaplan in naznanil: ~"Njena visokost
1399 XXXIII |         pridrvela v sobo grofica Helena in jokaje vpraševala: ~"Kje
1400 XXXIII |               Njeno čelo je bilo mračno in s trdnim glasom je rekla: ~"
1401 XXXIII |               prepričati, če so Lamberg in njegovi tovariši ujeti." ~"
1402 XXXIII |           vojvodinja z veliko resnobo, "in če še kaj upoštevate moje
1403 XXXIII |               iz ječe." ~Opat je strmel in si ni mogel razložiti simpatij
1404 XXXIII |           razložiti simpatij vojvodinje in grofice za njegovega praporščaka.
1405 XXXIII |            Rovana takoj spraviti na voz in odpeljati na smreški grad,
1406 XXXIII |             praporščak prejšnjega opata in je moral torej braniti svojega
1407 XXXIII |       preganjate, ker je branil pravico in poštenje." ~Helena je bila
1408 XXXIII |                Helena je bila vsa rdeča in se je kar tresla od razburjenja. ~"
1409 XXXIII |                 so še ostre puščice sem in tja. Ko se je začulo drdranje
1410 XXXIII |                je stopila Helena k oknu in uzrla na vozu Rovana. ~"
1411 XXXIII |        zaklicala, "kako je smrtno bled. In ves obvezan je! Ti ubogi
1412 XXXIII |           trenutku je že stekla iz sobe in po stopnicah na dvorišče. ~"
1413 XXXIII |         vzdihnila, prišedši do vozička, in solze so ji zalile oči. "
1414 XXXIII |               Rovan je počasi odprl oči in hvaležen pogled je zadel
1415 XXXIII |                je gladila njegove kodre in se tako sočutno sklonila
1416 XXXIII |                 vsak dan molila za Vas! In tudi obiskat Vas pridem,
1417 XXXIII |                Vas pridem, prav gotovo. In opatu sem tudi nekaj gorkih
1418 XXXIII |                sočutja sklonila k njemu in ga poljubila na čelo. ~Voziček
1419 XXXIII |               počasi odrdral z dvorišča in krenil na pot proti smreški
1420 XXXIII |             Rovanom, se je zdaj obrnila in rekla opatu: ~"Oprostite
1421 XXXIII |              besede! Dekle je razvajeno in se ne zna pristojno vesti.
1422 XXXIII |               meni ni prave šole za njo in zato je pri prvi priliki
1423 XXXIII |            vzrok temu sklepu vojvodinje in spoznal, da je vojvodinjo
1424 XXXIII |               ljubosumnost. ~Vojvodinja in Helena sta hoteli počakati
1425 XXXIII |               če se vrnejo grof Lamberg in njegovi tovariši, in zato
1426 XXXIII |            Lamberg in njegovi tovariši, in zato jim je opat odkazal
1427 XXXIII |             hudobno smehljaje mrmral: ~"In vendar bom jaz triumfiral,
1428 XXXIII |                  Pozdravila sta voznika in z njim spregovorila nekaj
1429 XXXIII |                 sta jo udarila na stran in hitrih korakov šla v gozd.
1430 XXXIII |            votlina, v kateri sta Matija in pater Hugon s svojimi jetniki
1431 XXXIII |             prijateljstvu. Grof Lamberg in njegovi tovariši so odšli
1432 XXXIII |           Višnje gore je bil pri Rovanu in Matijo je skrbelo, kaj da
1433 XXXIII |               ki je prišla po stopnicah in polglasno prepevala: ~- "
1434 XXXIII |            Matijo. ~"Jaz sem se v časti in poštenju odebelil," je rekel
1435 XXXIII |         prijezdili na grad grof Lamberg in grofica Helena z nekaterimi
1436 XXXIII |              sedaj, ko sta grof Lamberg in njegova sestra stala pred
1437 XXXIII |                 je bilo takoj vse jasno in udarila je v smeh. Kar plesala
1438 XXXIII |               so ji prišle solze v oči, in klicala vmes: ~"Oh, vitez
1439 XXXIII |               je bil nekoliko osramočen in še bolj jezen sam nase. ~"
1440 XXXIII |               pa se ni nič prijelo. Sem in tja je švigala po sobi in
1441 XXXIII |               in tja je švigala po sobi in brila norce in vsaka druga
1442 XXXIII |          švigala po sobi in brila norce in vsaka druga beseda je bila "
1443 XXXIII |            hočete, kdo da Vas je prijel in mogočnega opata prisilil,
1444 XXXIII |              sobe višnjegorski zdravnik in naredil pogovoru konec.
1445 XXXIII |          naredil pogovoru konec. Helena in njen brati bi bila rad šla
1446 XXXIII |                obljubila, da ga obiščem in svojo obljubo izpolnim." ~"
1447 XXXIII |              Saloma," je mrmral Matija. In še zmešala ga bo, Andrejčeta,
1448 XXXIII |              zmešala ga bo, Andrejčeta, in še prav gotovo, kajti zala
1449 XXXIII |                 ko je živel kralj David in svoje stare ude pri mladih
1450 XXXIV  |                sta vladala zadovoljstvo in veselje. Opat Albertus je
1451 XXXIV  |                stranki zadovoljni, opat in menihi. Menihi so pustili
1452 XXXIV  |               svobodo, opat pa menihom. In zdaj se je zopet začelo
1453 XXXIV  |                 svoje dne: pijančevanje in vsakovrstne orgije, za katere
1454 XXXIV  |               odšel v Ljubljano, v Rein in na Dunaj, da na merodajnih
1455 XXXIV  |                 Matija pa je ostal doma in je stregel Rovanu s tako
1456 XXXIV  |              okoli samostanskih razmer, in grof Lamberg je šele zdaj
1457 XXXIV  |          priliki je tudi spoznal značaj in mišljenje Rovanovo, in ko
1458 XXXIV  |           značaj in mišljenje Rovanovo, in ko sta se moža ločila, sta
1459 XXXIV  |             tudi pri tem obisku živahna in vesela in je posebno Matija
1460 XXXIV  |                obisku živahna in vesela in je posebno Matija dražila. ~"
1461 XXXIV  |            omožena, druge pa jez nečem. In tako bom moral iti kot samec
1462 XXXIV  |                   Grofica pa je zardela in v ljubki zadregi, ki jo
1463 XXXIV  |                naj Vam podeli plemstvo, in kot plemič bodete lahko
1464 XXXIV  |             grofica?" je vprašal Matija in napravil kar mogoče nedolžen
1465 XXXIV  |              nič motila. "Jaz ga poznam in vem, da bi bil pravi mož
1466 XXXIV  |            veliki stiski. Kar žarela je in hudi pogledi so švigali
1467 XXXIV  |              priskočil grofici na pomoč in zasukal pogovor na drug
1468 XXXIV  |                pogovor na drug predmet. In kmalu je bila grofica zopet
1469 XXXIV  |             pred meseci potoval po Rimu in kaj je tam vse videl. Sedela
1470 XXXIV  |                  Sedela je poleg Rovana in ga gledala kakor da je zamaknjena. ~"
1471 XXXIV  |                ko sta bila grof Lamberg in njegova sestra odšla. In
1472 XXXIV  |                in njegova sestra odšla. In ko je Rovan hotel nekaj
1473 XXXIV  |               praviti. Zdrave oči imam, in kar sem sam videl, tega
1474 XXXIV  |              Vojvodinja, grofica Helena in pa tista Margareta, ki je
1475 XXXIV  |                da se zmerom bojim, zdaj in zdaj bo zmrznila. Ko bi
1476 XXXIV  |                Poslušaj mene, Andrejče, in vzemi grofico Heleno. Denarja
1477 XXXIV  |                dosti, a vesela je vedno in taka žena, ki se ves dan
1478 XXXIV  |               veri, da ostanem pri vaju in bom vajine otroke pestoval." ~
1479 XXXIV  |               nego molče povesil glavo. In misli njegove so zletele
1480 XXXIV  |                so zletele v Št. Lambert in prvič ga je spreletelo spoznanje,
1481 XXXV   |                baron Gall, jako ugleden in premožen velikaš in od nekdaj
1482 XXXV   |             ugleden in premožen velikaš in od nekdaj iskren prijatelj
1483 XXXV   |           gostje kar najbolje zabavali, in bila sama ves čas izredno
1484 XXXV   |           vprašat, kako se Rovanu godi, in zahvalit grofu Lambergu
1485 XXXV   |                 zahvalit grofu Lambergu in grofici Heleni za njiju
1486 XXXV   |                 Rovanom jako ljubezniva in z vidinim zadovoljstvom
1487 XXXV   |                 bolezni, sedel pred njo in se zahvaljeval za njeno
1488 XXXV   |                o vseh njegovih razmerah in se očividno trudila, da
1489 XXXV   |        prihrumela v sobo grofica Helena in burno, kakor je bila že
1490 XXXV   |          Vojvodinja ni mogla ugovarjati in je, četudi vidno nerada,
1491 XXXV   |        vojvodinja z okna gledala za njo in mrmrala sama zase: ~"Kmalu
1492 XXXV   |               bom rešena vseh teh ljudi in lahko bom živela svoji sreči. ~
1493 XXXV   |              Matije, ki je jahal zadnji in je lahko opazoval vse, kar
1494 XXXV   |             ženska se še smejati ne zna in ošabna mora biti kakor turški
1495 XXXV   |                bilo tako toplo pri srcu in čutil se je tako srečnega,
1496 XXXV   |              jasno, da ljubi Margareto, in nekak skriven glas mu je
1497 XXXV   |                 vsak dan v Šent Lambert in nazaj na Smreko? Kar v Šent
1498 XXXV   |                   Pomagalo pa to ni nič in slej ko prej je moral skoro
1499 XXXV   |            Hugon Alba povrnil na Smreko in prinesel važnih novic. Posrečilo
1500 XXXV   |           deželnega glavarja v Zatičino in prinese Albertusu ukaz,