Part

 1 I     |      krivičnik in nasilnik. Če bi vi imeli poštene namene s Polonico,
 2 I     |      porogljivo vprašal Andrej. ~"Vi tega seveda ne veste," je
 3 III   |     valptu. Pravil nam je, da ste vi trije ukradli važna pisma
 4 VI    |                                   VI.  Zatiški samostan je bil
 5 XI    |      njeno ramo in dejal: ~"Mati, vi ste neumni. Prav res, da
 6 XI    |          je občuduje ogledovala. "Vi ste res dobri." ~"Kajpak
 7 XVIII |         nosom vam stoji pristava. Vi polnite te kašče, vaše žene
 8 XVIII |           greha in krivičnosti in vi molčite! Ti farji in ti
 9 XVIII |           razkošju in obilnosti - vi pa stradate. Ali nimate
10 XVIII |       zasukal nad glavo. ~"Če ste vi taki slabotneži in strahopetci,
11 XVIII |            Rovan -" ~"Pustite to! Vi ste bili dobri z menoj,
12 XVIII |          je dihnil opat. ~"Ste li vi ukazali Jerneju Kosu in
13 XIX   |           znosim nad njo, jo tudi vi lahko pustite." ~Nekaj časa
14 XIX   |         odurno pripomnil Matija. "Vi ste opatova sestra -" ~Toda
15 XIX   |      dejal Matija trdo. "Sploh pa vi lahko verjamete kar hočete." ~
16 XXI   |        Glogvic,' je dejal Rovan, 'vi ste podel človek, brez časti
17 XXI   |       daste zadoščenje z orožjem. Vi ste onečastili mojo nevesto
18 XXIII |         poskusil Rovana usmrtiti, Vi morate pa Rovana ozdraviti.
19 XXIII |         potem - da, potem se tudi Vi preselite na oni svet. Tako -
20 XXIV  |         mi je o njih gospod opat. Vi mislite, da je vaš sovražnik.
21 XXIV  |    bridkim usmevom dejal Rovan. ~"Vi delate opatu krivico, gospod
22 XXVII |         jaše, kakor kak vitez. In vi, premilostni gospod opat,
23 XXVII |          premilostni gospod opat, vi tudi dovolite." ~Vojvodinja
24 XXVII |          tako, gospod praporščak? Vi bi bili tudi veseli?" ~Rovan
25 XXVIII|        imenitno bi to bilo, ko bi vi bili pri roki, orgle bi
26 XXVIII|          pri roki, orgle bi pele, vi bi pa od nesrečne ljubezni
27 XXVIII|     povzdignilo celo slavnost." ~"Vi ste nenavadno človekljubna
28 XXVIII|        morem izpolniti." ~"Dobro! Vi ste tiran! In to vam povem -
29 XXVIII|         In še prav všeč mi je, da vi tega pisma niste pisali." ~"
30 XXVIII|         ne poznate prave resnice. Vi pravite, da mož svoje žene
31 XXVIII|       greh," je trdil Matija. "Če vi to trdite, je to dokaz,
32 XXVIII|            Vidite, gospod kaplan, Vi svetega pisma prav nič ne
33 XXXIII|         se Vas prav nič ne bojim. Vi nimate nič srca. Kaj Vam
34 XXXIII|       braniti svojega gospodarja, Vi ga pa preganjate, ker je
35 XXXIV |         posebno Matija dražila. ~"Vi se morate oženiti, Matija,"
36 XXXIV |            Matija," mu je rekla. "Vi bi bili izvrsten zakonski
37 XXXIV |          Vas vsaka rada vzela." ~"Vi tudi, grofica?" je vprašal
38 XXXIV |          mogoče nedolžen obraz. ~"Vi ste nesramni," je Matijo
39 XXXVII|           hladno dejal: ~"Kar ste Vi meni storili, se sploh ne
40 XXXVII|          temna in dež lije." ~"In Vi ste me prišli svarit, Vi?"
41 XXXVII|          Vi ste me prišli svarit, Vi?" je dihnil Rovan in čustvo
42 XXXVII|      upajte ničesar," je dejala, "Vi ste sovražnik moje rodovine,
43 XXXIX |         popolnoma prav storil, če vi začel z vojvodinjo za nekaj
44 XXXIX |           sem ji povedala, da ste Vi tukaj, gospod Rovan, se
45 XXXIX |    povedati: ~"Ne upajte ničesar; Vi ste sovražnik moje rodovine,
46 XL    | vojvodinja. "Rovan Vas je poslal? Vi niste iz lastnega nagiba?" ~"
47 XLII  |          je v ječi." ~"Torej tudi vi verjamete, da je Albertus
48 XLIII |         sem Vas prišla za nasvet. Vi ste edini, ki bi mogli svetovati,
49 XLIV  |          oditi. Mož stori to rad, Vi napravite potem zapisnik
50 VL    |         Šent Lambert to naznanit. Vi in dobri zvesti Matija sta