Part

 1 I     |          potegnilo za seboj v sobo. Tu je bila medtem siva stara
 2 I     |     Grozovito so ravnali z nami in" tu je starka povzdignila svoj
 3 VI    |           sam čudim vsemu temu, kar tu vidim in slišim." ~Neznani
 4 VI    |         bratje, in poglejte, kaj se tu godi v samostanu. Sramota
 5 VI    |             me tožarijo. Kar vidite tu, sem z vso svojo avtoriteto
 6 VI    |            ušel peklu." ~"Kaj delaš tu? Kako prideš ti, hlapec,
 7 VI    |           pravi Vaša milost?" ~"Kaj tu delaš?" je zagrmel vizitator. ~"
 8 VII   |      polovico razdeli med ubožce. A tu živimo potratno in razuzdano." ~"
 9 X     |       Novega bi to pač nič ne bilo? Tu daleč naokrog ga ni človeka,
10 X     |    duhovniške krvi! Zato pa ostanem tu na straži, kajti te cvetke
11 XI    |              ne hodi z doma. Ostani tu! Prosi gospoda opata, naj
12 XIII  |          rad hodil semkaj na oddih. Tu se je čutil varnega in tu
13 XIII  |           Tu se je čutil varnega in tu se je lahko brez skrbi vdajal
14 XIV   |            hribu. Odslej boš živela tu, na pristavi, kakor kaka
15 XIV   |         opat" je zaklical. "Jaz sem tu, Jernej." ~"Zagrabi to punco
16 XV    |       pognale iz veže na dvorišče. ~Tu je Matija naletel na starega
17 XV    | prijateljsko stisnil Matiji roko. ~"Tu sem - in tu ostanem. Za
18 XV    |          Matiji roko. ~"Tu sem - in tu ostanem. Za ves svet ne
19 XVII  |              opatov brat. "Danes ni tu nobenega praporščaka, ki
20 XVII  |         pleše samo z metlo! Dimnika tu ni, da bi nam skozi dimnik
21 XIX   |             zima. Kmetje so se zdaj tu zdaj tam spuntali, ali do
22 XIX   |        posvetili, kakor zasluži!" ~"Tu vlada neka tajnost," je
23 XX    |    nerodnosti le posledice tega, da tu na šentlamberškem gradu
24 XXI   |            je naju spremil do vrat. Tu se je poslovil. Dejal je,
25 XXIII |      ozdraviti. Morate, - da veste! Tu se Vam nič ne zgodi in lahko
26 XXIII |           Samo toliko časa ostanete tu, da Rovan ozdravi. Če pa
27 XXIV  |          greste v Rein. Če ostanete tu in pustite, da menihi med
28 XXVI  |        posamične kočije in jezdeci. Tu in tam se je čul kak klic.
29 XXVI  |           strani stal opatov sedež. Tu sem je postavil opatov prapor
30 XXVIII|        vašega začudenja ne razumem. Tu imam pismo. Shranil sem
31 XXXI  |             so ostali za nekaj časa tu, da bi opata varovali. ~
32 XXXI  |          uvidel, da se s pritožbami tu ne da dosti opraviti. ~"
33 XXXIII|             sam nase. ~"Kaj plešete tu okrog, kakor svetopisemska
34 XXXV  |       poznali. Ves čas, kar sem bil tu, sem jim izkazoval same
35 XXXVI |           dalje, nego se je ustavil tu in prosil oskrbnika za prenočišče.
36 XXXVII|      odkazanih prostorov, češ da ju tu ne bo nihče mogel motiti.
37 XXXVII|          vrata. ~"He, Rovan, ali si tu?" je vprašal polglasno. ~"
38 XXXVII|             je vprašal polglasno. ~"Tu sem," se je oglasil Rovan. "
39 XLIII |    Margareta. ~"Ko bi bil le Matija tu! Saj pride sicer vsako novico
40 XLIV  |            je mirna in tiha noč. Le tu in tam se je iz daljave
41 XLIV  |              potem pa šla v stolp. ~Tu sta z vitrihom odprla ključavnico.
42 XLIV  |             v Zatičino, da se mi bo tu dobro godilo. Ko sem prišel,
43 XLIV  |            se mora to izkazati. Ali tu ne moreš ostati. Ko bi opat
44 XLIV  |            menil Rovan. "Če ostaneš tu, ti je smrt na vsak način