Part

 501 XVII   |            Polonica pritekla do njih in se ustavila pri vodnjaku. Nekaj
 502 XVII   |                skočila v vodnjak. Začul se je lahek krik, potem je
 503 XVII   |               tiho. ~IŽa kmetske kolibe se je prikazala kot smrt bleda
 504 XVIII  |                več ur na preži, a nihče se ni prikazal. Po ponočni
 505 XVIII  |         prikazal. Po ponočni orgiji, ki se je bila vršila na pristavi,
 506 XVIII  |                 je pritrdil Andrej. "Če se kdo prikaže, ga že sam ustavim
 507 XVIII  |               vsi prebivalci teh koč so se gnetli okrog ene koče in
 508 XVIII  |                 stikali glave, kakor da se je zgodilo nekaj posebnega.
 509 XVIII  |          dotične koče. ~"Mrliča imamo," se je oglasila postarna ženica. ~"
 510 XVIII  |                 obleko vrgla od sebe in se potopila." ~Iz hiše je stopil
 511 XVIII  |              peljal v hišo.  "Poznam -" se je Matiji izvilo iz prsi.
 512 XVIII  |            skoraj ubili." ~"Bog ve, kaj se je zgodilo, če so jo imeli
 513 XVIII  |           včeraj na pristavo. Tudi opat se je pripeljal," je dejala
 514 XVIII  |                 so še bile. Bog ve, kaj se je vse godilo." ~"Pravični
 515 XVIII  |              vami uganjajo." ~Ljudje so se prestrašili, zakaj niso
 516 XVIII  |              starček in v njegovih očeh se je zasvetilo - "jaz ti pomagam." ~"
 517 XVIII  |                 priseči. ~V tem hipu so se odprla vrata in neka deklica
 518 XVIII  |          skočila v sobo, kličoč: ~"Opat se pelje." ~Res so se bila
 519 XVIII  |                 Opat se pelje." ~Res so se bila odprla velika vrata
 520 XVIII  |               vrata na pristavi in opat se je počasi pripeljal z dvorišča.
 521 XVIII  |                naročal menihom: delajte se verne, četudi sami nič ne
 522 XVIII  |                z vsako verigo. Tudi sam se je ravnal po tem in zato
 523 XVIII  |               je bila zdaj opata; držal se je kakor svetnik. ~Ob postelji,
 524 XVIII  |          neveste z vročimi solzami. Kaj se je zgodilo, tega še ni vedel. ~
 525 XVIII  |             Komaj pa je zazrl Polonico, se je stresel, kakor da ga
 526 XVIII  |                 da ne vidi prav. Oči so se mu izbulile in pogled njegov
 527 XVIII  |             naprej. ~Po opatovem obrazu se je razlila smrtna bledost
 528 XVIII  |          razlila smrtna bledost in ozrl se je okrog sebe, kakor bi
 529 XVIII  |          zalezoval. Za tatinskega lovca se je oblekel ta premilostni
 530 XVIII  |               glavo proti opatu, počasi se je dvignil s tal in se okrenil
 531 XVIII  |           počasi se je dvignil s tal in se okrenil proti opatu. Ko
 532 XVIII  |              smrtnem strahu in prsti so se krčevito zagrebli v kuto -
 533 XVIII  |                 Rovan, "povejte mi, kaj se je zgodilo s tem dekletom." ~"
 534 XVIII  |               ju dal zapreti." ~"In kaj se je potem zgodilo?" je vprašal
 535 XVIII  |                je samemu neumljivo, kaj se je moglo zgoditi," je zagotavljal
 536 XVIII  |         slovesno: ~"Prisegam!"  Zdaj pa se je pririnila neznana ženska
 537 XVIII  |                  moraš tudi vedeti, kaj se je zgodilo," je rekel Rovan. ~"
 538 XVIII  |                 sama videla. Oj, in kaj se je to noč zgodilo, se je
 539 XVIII  |               kaj se je to noč zgodilo, se je zgodilo že večkrat." ~"
 540 XVIII  |              natančno vse popisala, kar se je zgodilo na pristavi.
 541 XVIII  |                ta naj ga sodi." ~Matija se je moral dolgo truditi,
 542 XVIII  |                bi opata ubili. Naposled se mu je to vendar posrečilo.
 543 XVIII  |           Rovanu je spravil svoj meč in se obrnivši se k postelji,
 544 XVIII  |                 svoj meč in se obrnivši se k postelji, jokaje sklonil
 545 XVIII  |                    Vstanite in spravite se od tod!" ~Počasi se je opat
 546 XVIII  |            spravite se od tod!" ~Počasi se je opat dvignil s tal. Niti
 547 XVIII  |              minila največja nevarnost, se mu je vrnil tudi pogum in
 548 XVIII  |               ga ni oviral, od postelje se je samo čulo Rovanovo šepetanje. ~"
 549 XIX    |                 pa je opat trepetal. Ni se samo bal, da izve vojvoda
 550 XIX    |              samostan - še v večji meri se je bal, da se spuntajo kmetje.
 551 XIX    |                večji meri se je bal, da se spuntajo kmetje. In ta strah
 552 XIX    |            upravičen, kajti v neki noči se je na štirih konceh pristave
 553 XIX    |                     Rovan in Matija sta se bila umaknila na smreško
 554 XIX    |          srditosti med kmeti in zgodilo se je čedalje, večkrat, da
 555 XIX    |                bila tako zastražena, da se ji ni dalo približati. ~
 556 XIX    |                o dogodku na pristavi in se je nadejal, da pride vsled
 557 XIX    |        temeljite vizitacije. Toda motil se je. Niti odgovora ni dobil.
 558 XIX    |          opatovo dejanje ni tako, da bi se radi njega delalo sitnosti
 559 XIX    |               prišla je zima. Kmetje so se zdaj tu zdaj tam spuntali,
 560 XIX    |            šentlamberskega gradu, kamor se je opat večkrat vozil. Vedno
 561 XIX    |              obračuna, a njegovo upanje se ni izpolnilo. ~Oskrbnik
 562 XIX    |                 ravno v trenutku, ko so se kmetje zagnali na kočijo,
 563 XIX    |            kmetje zagnali na kočijo, ki se je pripeljala od Zatičine. ~"
 564 XIX    |             opat," je vprašal Rovan, ko se je prerinil med kmete. ~"
 565 XIX    |              opata," je mrmral Rovan in se hotel odstraniti, a Margareta
 566 XIX    |                 odstraniti, a Margareta se je oklenila njegove roke. ~"
 567 XIX    |            Lejte jo, to gospodično," so se rogali, "zdaj je pa Rovan
 568 XIX    |           uživali grajščinska dekleta," se je oglasil drug kmet. "Le
 569 XIX    |                 Le sem pojdi, punca, da se malo ogrejem na tvojih prsih." ~
 570 XIX    |           zaklicala Margareta obupno in se branila napadalca z zadnjimi
 571 XIX    |              grozeči ju usodi, potem pa se je obrnil k množici in rekel: ~"
 572 XIX    |               največjega sovražnika; če se jaz ne znosim nad njo, jo
 573 XIX    |           kmetje izpustili Margareto in se je ta hotela Rovanu zahvaliti,
 574 XIX    |               na šentlamberski grad. Ko se je voz ustavil in so grajščinski
 575 XIX    |                  Za vašo prijazno pomoč se vam moram zahvaliti," je
 576 XIX    |             noge ne stopil." ~Margareta se ni mogla načuditi temu govoru.
 577 XIX    |                svojo glavo."  Margareta se je kar prestrašila teh krutih
 578 XIX    |                   Kaj pa to vas briga?" se je obotavljal Matija. "Nemara
 579 XIX    |              ste vsi enaki." ~"Ne bojte se," je prosila Margareta. "
 580 XIX    |               bomo sekali in še angelci se bodo smejali, tako neusmiljeno
 581 XIX    |                po daljšem molku. "Stvar se mora razjasniti. Tako gotovo
 582 XIX    |               kar hočete." ~Vstal je in se pripravil na odhod. Margareta
 583 XIX    |               Le to vam svetujem, nikar se prevečkrat ne vozite v zatičino.
 584 XIX    |               iti k vojvodinji. ~Matija se je bil medtem previdno splazil
 585 XIX    |           vedeli o napadu na Margareto, se ze Matijo niso dosti zmenili. ~
 586 XIX    |               ne mogel prijeti. Zato pa se je ustavil tik pred hlapcem,
 587 XIX    |             testament." ~"Ali bo umrl?" se je začudil stražar. ~"Seveda
 588 XIX    |                prav ugajalo. ~Matija pa se ni dal tako poceni odpraviti. ~"
 589 XIX    |                 je posebno težko; prvič se nikomur ne posreči in zato
 590 XIX    |              nikomur ne posreči in zato se mora začeti, dokler je čas." ~"
 591 XIX    |              trdil Matija. ~"Zakaj ne?" se je čudil stražar. ~"Zakaj
 592 XIX    |            Molče je strmel v Matijo, ki se je poredno režal in končno
 593 XIX    |             popravil, in le reci mu, da se mudi, kajti hudič mu je
 594 XX     |        sovraštvom. Pri svoji pobožnosti se tudi ni čisto nič spotikala
 595 XX     |                žalostni usodi izvedela, se je vojvodinja brezsrčno
 596 XX     |                 porogljivo rekla: ~"Kaj se nad tem razburjaš, ljuba
 597 XX     |                 mi." ~"Seveda, seveda," se je posmehovala vojvodinja, "
 598 XX     |              Veli lice vojvodine Viride se je zresnilo in zavrnila
 599 XX     |              razumem, Margareta, kje si se navzela takih nazorov. Na
 600 XX     |                jaz tudi ne trpim, da bi se na mojem dvoru taki nazori
 601 XX     |                odgovorila." ~""elim, da se še danes izpoveš. Spovednik
 602 XX     |           pojasni tvoje zmote. Sicer pa se mi zdi potrebno, da obvestim
 603 XX     |              naročilu vojvodinje Viride se je grajski kaplan ta dan
 604 XX     |                prezirala. ~Proti večeru se je pripeljal opat. Margareta
 605 XX     |           odneha na noben način, pa naj se zgodi kar koli. ~Opat se
 606 XX     |                se zgodi kar koli. ~Opat se je najprej poklonil vojvodinji
 607 XX     |               narekujeta srce in pamet, se s tem gotovo ne pregrešim
 608 XX     |         pregrešim proti Bogu." ~"Ne bom se prepiral s teboj o verskih
 609 XX     |              odgovorila Margareta. "Kar se rekla, pri tem ostanem." ~
 610 XX     |               To je vendar čudno. Nekaj se je le moralo zgoditi." ~
 611 XX     |              samevaš. Zadnji čas je, da se omožiš. V zakonu te že minejo
 612 XX     |             povej mi na svojo čast, kaj se je zgodilo na pristavi." ~
 613 XX     |            mogel odgovoriti. Z dvorišča se je čulo vpitje in po hiši
 614 XX     |             ljudje sem in tja, kakor da se je zgodilo nekaj posebnega.
 615 XX     |                 nesli v hišo. ~"Nesreča se je zgodila," je zaklical
 616 XX     |         postelji mož, okrog katerega so se sukali posli in nekaj plemenitašev,
 617 XX     |                 vratih. ~"Za Boga - kaj se je zgodilo," je vzkliknila
 618 XXI    |                v dvorano, da izve, kako se je zgodil žalostni slučaj.
 619 XXI    |                ker mu je opat rekel, da se bo nocoj praznovala njegova
 620 XXI    |             obraz, sem takoj slutil, da se nekaj zgodi. Tudi Glogvic
 621 XXI    |               je moral to spoznati, ker se je oziral po naju, če sva
 622 XXI    |                  Ti nesramni hlapec, ti se upaš mene žaliti?' ~Rovan
 623 XXI    |               ga ni Glogvic kar pobil?" se je oglasil opat s trdim
 624 XXI    |          vprašala vojvodinja. ~"Glogvic se je ustrašil in ni ničesar
 625 XXI    |                Rovan je junak. Sicer pa se je Rovan tudi k nama obrnil
 626 XXI    |          vprašala vojvodinja. ~"Glogvic se je dolgo branil," je nadaljeval
 627 XXI    |                 psoval je Rovana. Ta pa se ni za to zmenil. Naposled
 628 XXI    |                 skoro omahnil. In sedaj se je vnel boj. Glogvic je
 629 XXI    |             Glogvic zmagati. Toda Rovan se je spretno branil. Sicer
 630 XXI    |             nista priskočila na pomoč?" se je srdil opat. "Lepa junaka,
 631 XXI    |                 to hvaležno doklonila!" se je rogal opat. ~Pripovedovalec
 632 XXI    |               samo častno za Rovana, da se je hotel tudi z nama bojevati,
 633 XXI    |                naju spremil do vrat. Tu se je poslovil. Dejal je, da
 634 XXI    |      zaglobljeni v svoje misli in nihče se ni zmenil za mrliča. ~Čez
 635 XXII   |                 obračuna z vsemi, ki so se udeležili orgije na samostanski
 636 XXII   |              pristavi. ~Velikaši, ki so se mudili kot gostje in opatovi
 637 XXII   |                smreško grajščino in naj se polasti Rovana, velikaši
 638 XXII   |         upornosti ima še vedno. Navadno se pač plazi pred duhovnikom
 639 XXII   |          duhovnikom kakor pes, a včasih se le zave, da je človek. Tak
 640 XXII   |            Včasih je bil kakor volk, če se mu je zgodila kaka krivica,
 641 XXII   |             neomajno zaupanje, in če bi se mu kaj zgodilo, bi to mi
 642 XXII   |                in zanesljiv načrt, kako se na tihem odkriža Rovana. ~
 643 XXII   |             razglasil svojo odredbo, so se menihi kar usuli iz samostana.
 644 XXII   |           krčmah, popivali cele noči in se včasih s kmetskimi fanti
 645 XXII   |                 in razuzdano, in četudi se je marsikdo s krvavo glavo
 646 XXII   |                glavo vračal v samostan, se vendar niso čisto nič premenili.
 647 XXII   |              svoje žene, ali vzlic temu se je zgodilo marsikatero nasilstvo,
 648 XXII   |           povelja. Prebivalci samostana se za ta dva nemška vojščaka,
 649 XXII   |              niso dosti menili in nihče se ni brigal, kdo da hodita
 650 XXII   |          popoldne zapustila samostan in se vrnila šele pozno ponoči. ~
 651 XXII   |               kar prežal na priliko, da se snide z Rovanom. A trajalo
 652 XXII   |                trajalo je dolgo, predno se je ta prilika ponudila.
 653 XXII   |                ubili. ~Nekega večera pa se je priorju Markvardu vendar
 654 XXII   |             naletel na Rovana. Markvard se je iz Št. Lamberta peš vračal
 655 XXII   |             bilo videti drugega človek, se je ustavil, da bi se s patrom
 656 XXII   |            človek, se je ustavil, da bi se s patrom Markvardom malo
 657 XXII   |              vojsko s samostanom. Če bi se mi kaj primerilo, ne bi
 658 XXII   |               odpustke. Rovan pravi, da se v Rimu za denar vse dobi.
 659 XXII   |               od ceste vstran, kjer sta se moža usedla in se zapletla
 660 XXII   |              kjer sta se moža usedla in se zapletla v pogovor. Matija
 661 XXII   |          njegovo ostro oko zapazilo, da se v grmovju, ki je stalo v
 662 XXII   |             giblje. Ustavil je konja in se obrnil nekoliko vstran,
 663 XXII   |                mirno. ~"e je mislil, da se je zmotil, ko je Rovan hipoma
 664 XXII   |            trenutku skočila dva moža in se spustila v beg. A Matija
 665 XXII   |                je Matija za petami, sta se ločila. Vsak je stekel na
 666 XXII   |             begunca privezal h konju in se vrnil tja, kjer sta sedela
 667 XXII   |                ga je zadela v vrat. Zdi se mi, da že umira." ~Prior
 668 XXII   |               ukazal priorju, "in če bi se jetnik ganil, ga na mestu
 669 XXIII  |            velikansko nevoljo, in če bi se bil kdo postavil na čelo
 670 XXIII  |            ranjen na graščini Smreka in se boril s smrtjo. Matija ga
 671 XXIII  |             samotanskega zdravnika. ~Ta se je nemudoma odzval, misleč,
 672 XXIII  |            bolniku v Zatičino. Komaj pa se je oddaljil nekaj korakov
 673 XXIII  |                   Menih je ugovarjal in se branil iti, ali Matija se
 674 XXIII  |               se branil iti, ali Matija se za to ni zmenil. ~"Če ne
 675 XXIII  |                 na svojega konja. Pater se je branil na vso moč, ali
 676 XXIII  |                  Morate, - da veste! Tu se Vam nič ne zgodi in lahko
 677 XXIII  |                 potem potem - da, potem se tudi Vi preselite na oni
 678 XXIII  |                Bil je dober zdravnik in se je resno trudil, da Rovanu
 679 XXIII  |                 življenje. In posrečilo se mu je tudi tako dobro, da
 680 XXIII  |                pred petdesetimi leti so se kmetje spuntali, a prišla
 681 XXIII  |                 je bila groza. Samo ker se mi kmetje smilijo, ker nečem,
 682 XXIII  |             ubegli menih Hugon Alba, ki se je moral še vedno skrivati
 683 XXIII  |                 prior Markvard - razume se, da je bil navzočen tudi
 684 XXIII  |             tudi Matija. Posvetovali so se, kake korake naj sedaj Rovan
 685 XXIII  |              prior Markvard, "je to, da se naj Rovan še enkrat pritoži
 686 XXIII  |            rodbini." ~Vsi navzočniki so se močno začudili in od vseh
 687 XXIII  |         samostanu, sem takoj slutil, da se pripravlja nekaj posebnega,
 688 XXIII  |           prijatelj in bi rad videl, da se opata razkril, kako sleparstvo
 689 XXIII  |            cerkvenim naredbam." ~"Briga se opat za cerkvene postave,"
 690 XXIII  |              opat za cerkvene postave," se je smejal prior. Sicer pa
 691 XXIII  |               Ali ima še kaj na vesti?" se je čudil Rovan. ~"Še nekaj!
 692 XXIII  |            Izdal je raznim gospodom, ki se že več mesecev pasejo v
 693 XXIII  |                   Kako pa to dokažemo?" se je oglasil čez nekaj časa
 694 XXIII  |              opata strmoglaviti. Hudega se mu itak ničesar ne zgodi,
 695 XXIII  |           dolgih letih svojega bivanja, se je navadil slovenščine prav
 696 XXIII  |                 dobro; za slučaj, če bi se upoštevala ta zahteva, je
 697 XXIII  |             samo na korist. ~Zmenili so se, da sestavi Hugon Alba dotične
 698 XXIII  |             Alba dotične pritožbe in da se pošlje pritožba tudi papežu
 699 XXIV   |                Angelusa, in kakor blisk se je raznesla vest, da je
 700 XXIV   |             triumfirali in vse ljudstvo se je veselilo z njimi, da
 701 XXIV   |                 je veselilo z njimi, da se vendar iznebi božje šibe
 702 XXIV   |         narekoval sveti Duh. Vojvodinja se je dala s temi izgovori
 703 XXIV   |                 6. julija leta 1405. so se zbrali menihi v veliki dvorani
 704 XXIV   |                bil tudi opat. Menihi so se napram opatu vedli jako
 705 XXIV   |           praznovali svojo zmago. ~Opat se je koj po volitvi peljal
 706 XXIV   |              Viljemu in ga prosila, naj se zavzame za opata in mu vsaj
 707 XXIV   |                nobenega sredstva, da bi se stvar preprečila?" je končno
 708 XXIV   |                 ne gre v Rein? Morda bi se ga dalo pridobiti?" ~"Morda -
 709 XXIV   |                ne verjamem, ali poskusi se to vendar lahko." ~Vojvodinja
 710 XXIV   |                 svojo častno besedo, da se bo neoviran vrnil na Smreko,
 711 XXIV   |                 stal pred vojvodinjo in se vljudno, a možato priklonil
 712 XXIV   |               presvetla vojvodinja, sem se že sam prepričal," je z
 713 XXIV   |                 je meni opat storil, to se da pravzaprav poravnati
 714 XXIV   |              nego pošten mož." ~"Saj bi se vendar lahko poravnali z
 715 XXIV   |            Torej, podkupiti me hočete?" se je razsrdil Rovan. "Kaj
 716 XXIV   |                 razumem. Ali zaklinjama se - " ~Nakar je Rovan umolknil
 717 XXIV   |               povesil glavo. Vojvodinja se je začudeno obrnila, da
 718 XXV    |                kadar sta bila sama, sta se vedno tikala - "Rovan je
 719 XXV    |            Rovan danes še sam ne ve, da se je zagledal v Margareto,
 720 XXV    |              niti ne sluti, kaka čutila se porajajo v njegovem srcu,
 721 XXV    |                naj mu privošči in Rovan se vda." ~"Pa - če je tudi
 722 XXV    |            ugovarjala vojvodinja.  "Nič se ne boj," se je smehljal
 723 XXV    |           vojvodinja.  "Nič se ne boj," se je smehljal opat in položil
 724 XXV    |             vojvodinji okrog pasa, "saj se da stvar drugače izkoristiti.
 725 XXV    |                 ga prosi Margareta, naj se odpove pričanju."  "Mar
 726 XXV    |           Margareta tako pismo pisati," se je čudila vojvodinja. ~"
 727 XXV    |                podpisano. V takem pismu se da veliko več povedati,
 728 XXV    |           ljubica? ~"Razumem, razumem," se je smejala vojvodinja in
 729 XXV    |                je smejala vojvodinja in se stisnila k opatu. Lokav
 730 XXV    |            nihče kos. Prepričan sem, da se ti tudi ta načrt posreči." ~
 731 XXV    |          obljube. ~Nekaj dni pozneje so se izvoljeni zastopniki zatiških
 732 XXV    |              preko Ljubljane, medtem ko se je opat peljal čez Šmartno. ~
 733 XXV    |              Jazbec. Kako bi trenil, so se ljudje vsuli okrog njega. ~"
 734 XXV    |              Opat je odstavjen!" ~Ljudi se je polastilo nepopisno veselje.
 735 XXV    |                so in vpili in šele zdaj se je videlo, kako so sovražili
 736 XXV    |               natlačeno poln. Na Matijo se je vsulo toliko vprašanj,
 737 XXV    |              samostansko dvorišče, kjer se je najprej okrepčal in potem
 738 XXV    |            zbrani množici povedal, kako se je zgodilo v Reinu. ~"Opat
 739 XXV    |                v Reinu. ~"Opat Albertus se je sam odpovedal," je pravil
 740 XXV    |             odpadla obravnava. Pritožba se ni prečitala in tudi Rovan
 741 XXV    |               zaslišan. Opatova odpoved se je sprejela in potem se
 742 XXV    |                 se je sprejela in potem se je vršila volitev novega
 743 XXV    |                  je nadaljeval Matija, "se je oglasil Hugon Alba in
 744 XXV    |              Alba in je priporočal, naj se izvoli mož slovenskega rodu,
 745 XXV    |                 opat! Vivat opat Peter! se je razleglo po samostanskem
 746 XXV    |         samostanskem dvorišču, in še ko se je bilo ljudstvo davno razšlo,
 747 XXV    |               ljudstvo davno razšlo, so se čuli taki klici iz raznih
 748 XXVI   |                 pridrdral zaprt voz, ki se je ustavil šele pred šentlamberškim
 749 XXVI   |                opat Albertus pl. Lindek se je povrnil in se najprej
 750 XXVI   |                 Lindek se je povrnil in se najprej oglasil pri vojvodinji.
 751 XXVI   |            vojvodinja ukazala vpreči in se je z Margareto odpeljala
 752 XXVI   |               opata. ~Proti poldnevu so se na ljubljanski cesti začeli
 753 XXVI   |          zvonovi, menihi pa, katerim so se pridružili velikaši iz bližnje
 754 XXVI   |          okolice, so prišli k vratom in se razpostavili v vrste na
 755 XXVI   |             straneh. ~Bliže in bliže so se valili prašni oblaki. Razločevale
 756 XXVI   |           prašni oblaki. Razločevale so se že tudi posamične kočije
 757 XXVI   |            kočije in jezdeci. Tu in tam se je čul kak klic. In zdaj
 758 XXVI   |                opatov prapor in ponosno se je držal pokonci, kakor
 759 XXVI   |       zmagovalec po dobljeni bitki. Vse se je ozrlo nanj, posebno ženski
 760 XXVI   |         ženskemu spolu. ~Za Rovanom sta se pripeljala novi opat Peter
 761 XXVI   |                   Opat Peter - kateremu se je dobrohotnost brala z
 762 XXVI   |                 Jazbec je bil edini, ki se ni hotel ponižati in ni
 763 XXVI   |               hotel poklekniti. Stisnil se je za vrata, pri katerih
 764 XXVI   |                 pri katerih je stal, in se polagoma zadiral na ljudi,
 765 XXVI   |                tik njega. ~"Šleve ste," se je Matija jezil, "šleve,
 766 XXVI   |              pokončati menihe, danes pa se valjate v prahu pred novim
 767 XXVI   |                ste, same šleve! In prav se vam bo godilo, če bo samostanski
 768 XXVI   |              ker ste šleve." ~Ljudje pa se niso zmenili za Matijevo
 769 XXVI   |               samostanskem dvorišču, so se gnetli za vozovi in silili
 770 XXVI   |         naravnost h glavnemu oltarju in se tam zatopil v tiho molitev.
 771 XXVI   |               postavil opatov prapor in se potem obrnil po drugi strani.
 772 XXVI   |              cerkev, sledila z očmi. Ko se je Rovan obrnil k njej in
 773 XXVI   |            zardela in povesila glavo in se ni več ozrla nanj. ~Ko je
 774 XXVI   |                 enkrat blagoslov, potem se poklonil vojvodinji in pozdravil
 775 XXVI   |                je bil le kratek. Videlo se je, da novi opat ni vajen
 776 XXVI   |                 in šel v samostan. Zdaj se je tudi razšlo občinstvo
 777 XXVI   |             Vojvodinja in Margareta sta se po sprejemu novega opata
 778 XXVI   |            navaden kmet, ta novi opat," se je jezila vojvodinja. "Obnaša
 779 XXVI   |              jezila vojvodinja. "Obnaša se, kakor da ni bil nikdar
 780 XXVI   |                je pasel in vino točil," se je norčeval Albertus, "a
 781 XXVI   |       odstavljeni brat. "Vojvoda Viljem se je na tvoje priporočilo
 782 XXVI   |                in pisal vizitatorju, da se moram jaz primerno preskrbeti,
 783 XXVI   |                in vsako tožbo. Zato sem se odpovedal." ~"Mar misliš,
 784 XXVI   |           odstavljen za vedno. Temu sem se umaknil. Jaz nisem ne obsojen,
 785 XXVII  |              največja nevolja. ~Tudi so se menihi silno jezili, da
 786 XXVII  |            prejšnji opat. Vsled tega so se samostanski dohodki precej
 787 XXVII  |                povrh še štedil, kolikor se je dalo, da bi poplačal
 788 XXVII  |               je bil prior Markvard. Ta se je iz jeze, da sam ni postal
 789 XXVII  |           Albertusom in delal za to, da se odstrani opat Peter. ~Opat
 790 XXVII  |                imela šele sedaj priliko se bližje seznaniti z Rovanom.
 791 XXVII  |            smehljale prikimala, opat pa se tudi ni ustavljal. ~"O,
 792 XXVII  |               premilostni gospod opat," se je veselila grofica Helena.
 793 XXVII  |              kakor bi ga bilo strah, da se ga res dotaknejo cvetoča
 794 XXVII  |                poredno zaklicala: ~"Nič se ne bojte, premilostni gospod
 795 XXVII  |                 poljubila." In obrnivši se k Rovanu, je z veliko resnobo
 796 XXVII  |               bili tudi veseli?" ~Rovan se je galantno priklonil in
 797 XXVII  |               pa je bila nejevoljna, da se grofica tako neprisiljeno
 798 XXVII  |         privoščiš, da bi ga poljubila?" se je krohotala grofica. "Ali
 799 XXVII  |                prestrigla besedo: ~"Nič se ne jezite," je rekla Rovanu
 800 XXVII  |             jezite," je rekla Rovanu in se ljubeznivo nasmehnila. "
 801 XXVII  |          nasprotnik njenega brata. Malo se vam je hotela maščevati,
 802 XXVII  |            slišala zadnje besede. Naglo se je obrnila k Rovanu in rekla: ~"
 803 XXVII  |               Rovanu in rekla: ~"Motite se, gospod praporščak. Prepir,
 804 XXVII  |            bratom, me nič ne briga, jaz se v ta prepir nisem nikdar
 805 XXVII  |              Margareta. ~Grofice Helene se je polastila silna radovednost.
 806 XXVII  |             silna radovednost. Stisnila se je bliže k Rovanu in Margareti,
 807 XXVII  |            zanimivo! Hitro povejte, ker se opat že pripravlja na odhod." ~
 808 XXVII  |                Opat je bil res vstal in se je poslavljal od vojvodinje,
 809 XXVII  |               govoriti. ~Grofica Helena se je, ne meneč se za običaje,
 810 XXVII  |          Grofica Helena se je, ne meneč se za običaje, ki so veljali
 811 XXVII  |              napravil križ. Na tihem pa se je smejal, kajti bil je
 812 XXVII  |                 in bolest - skušnjav in se za nobeno stvar na svetu
 813 XXVII  |             korake, kar je le mogel. Ko se je kočija odpeljala, se
 814 XXVII  |                 se je kočija odpeljala, se je grofica smehljaje priklonila
 815 XXVIII |                 so vedno iskali, kje da se prikaže Margareta. A ni
 816 XXVIII |                 sem že večkrat pokusila se zaljubiti, a ni šlo. A če
 817 XXVIII |                  to je nadvse lepo. Ali se nečete v mene nesrečno zaljubiti,
 818 XXVIII |             dama, milostljiva grofica," se je norčeval Rovan, "ali
 819 XXVIII |             minil čas pouka. Vojvodinja se ves ta čas ni premaknila
 820 XXVIII |                je izginila in z Rovanom se ne more primerjati." ~Sanjavo
 821 XXVIII |              kaj zlega storiti." ~Rovan se je moral smejati, a ko je
 822 XXVIII |           vljudno ali odločno odklonil, se je ta mogočno razkoračila: ~"
 823 XXVIII |               več ne pogedam." ~Grofica se je obrnila in stekla po
 824 XXVIII |             pisma nisem pisala." ~"Ne?" se je čudil Rovan. "Kdo pa?
 825 XXVIII |          zatrjevala Margareta. "Zgodila se je grda zloraba mojega imena.
 826 XXVIII |                niste pisali." ~"Zakaj?" se je čudila Margareta. ~"Ker
 827 XXVIII |                Rovan je odšel. Komaj so se vrata za njim zaprla, je
 828 XXVIII |          Trajalo je precej časa, predno se je nekoliko umirila in mogla
 829 XXVIII |           kaplan, "ali -" ~"Nič 'ali'," se je togotil Matija. "Abraham
 830 XXVIII |                 način ni to dovoljeno," se je zdaj zopet oglasil kaplan
 831 XXVIII |            stara in ni imela nič otrok, se je začel Abraham nanjo jeziti,
 832 XXVIII |           prišla v blagoslovljeni stan, se je začela Sara z njo prepirati,
 833 XXVIII |             mogel ugovarjati Matiji, ki se je zmagonosno oziral po
 834 XXVIII |            oziral po navzočih poslih in se napihoval kakor kak pav. ~
 835 XXVIII |        napihoval kakor kak pav. ~Rovanu se je zdelo teh pogovorov dovolj
 836 XXVIII |               in poklical je Matijo. ta se je sicer težkega srca ločil
 837 XXVIII |         hripavim glasom zapel pesem, ki se je v tistih časih prepevala
 838 XXIX   |                 ki je tudi obljubil, da se ga udeleži. ~Na shodu je
 839 XXIX   |              kaka obravnava in ne da bi se bile zaslišale priče. Zahteval
 840 XXIX   |      pričevalnega pisma, zahtevajoč, da se mora prej preiskati, drugi
 841 XXIX   |               Albertus je triumfiral in se zmagonosno vrnil iz Novega
 842 XXIX   |              Ortenbruškega izvedel, kaj se je zgodilo. Poročal je takoj
 843 XXIX   |                vplivom delala za to, da se ugodi Albertusovi zahtevi. ~
 844 XXIX   |               Angelus je predlagal, naj se Albertus obsodi na zapor,
 845 XXIX   |               na zapor, ali opat Erhard se je po vplivu vojvode Viljema
 846 XXIX   |             temu uprl in je dosegel, da se je Albertusu novič zagrozilo,
 847 XXIX   |           Albertusu novič zagrozilo, da se mu ustavi pripoznana provizija,
 848 XXIX   |          provizija, če ne bo miroval in se pokoril odločbi cerkvenega
 849 XXIX   |                in vse njegovo sovraštvo se je osredotočilo na Rovana.
 850 XXIX   |        osredotočilo na Rovana. Ali vdal se ni v svojo usodo. Skrivaj
 851 XXIX   |              velika razburjenost, ki pa se je spremenila v radost,
 852 XXIX   |                vojvodi Viljemu ukaz, da se mora opat Peter odstaviti
 853 XXIX   |          vojvodi Ernestu in dosegel, da se izdani ukaz ni takoj izvršil,
 854 XXIX   |            uhajale v Št. Lambert in sam se je čudil, zakaj ga tolikokrat
 855 XXIX   |           grofico Heleno, ali približal se jima vendar ni. Videl jo
 856 XXIX   |                Hugona. "Nekaj posebnega se pripravlja." ~"Kaj neki,"
 857 XXIX   |               je dejal Matija. "A nekaj se pripravlja, in sicer nekaj
 858 XXIX   |               Matijo bodril Rovan. "Kaj se pripravlja? Kdo kaj pripravlja?" ~"
 859 XXIX   |           počasi! Torej poslušajta, kaj se je zgodilo!" Matija se je
 860 XXIX   |              kaj se je zgodilo!" Matija se je široko usedel na stol
 861 XXIX   |               dobre volje smo bili, kar se je dalo. Naenkrat prijezdi
 862 XXIX   |               tuj vitez in zahteva, naj se ga pelje k vojvodinji, da
 863 XXIX   |               prisedel k nam. Imeli smo se prav dobro. Naenkrat je
 864 XXIX   |          bistroumnosti takoj uganil, da se nekaj posebnega pripravlja,"
 865 XXIX   |            nekaj posebnega pripravlja," se je smejal Rovan. ~"E, kako
 866 XXIX   |                 kako si nepotrpežljiv," se je jezil Matija. ~"Svetopisemski
 867 XXIX   |               pomaknil vrč k Matiji. Ta se je najprej pokrepčal in
 868 XXIX   |                nazaj. In kaj misliš, da se je zdaj zgodilo? Meni je
 869 XXIX   |                je vojvodinja naročila?" se je čudil Rovan. "To je vendar
 870 XXIX   |            odšel v Zatičino, marveč sem se splazil v kuhinjo. In tam
 871 XXIX   |               na odhod." ~Rovanovo lice se je zresnilo. Ozrl se je
 872 XXIX   |               lice se je zresnilo. Ozrl se je na patra Hugona in v
 873 XXIX   |                 obvarovala nevarnosti," se je oglasil Matija. Saj grajski
 874 XXIX   |                dejal Rovan in, obrnivši se k patru Hugonu, je vprašal: "
 875 XXIX   |              nam je sojeno, da zmagamo, se to zgodi tudi brez tvoje
 876 XXIX   |                 bil s tem zadovoljen in se je odločil, da zbeži na
 877 XXIX   |              Hugon in Matija na planem, se je že zaslišalo peketanje
 878 XXX    |                 zavzame samostan, potem se moramo temu povelju pokoriti." ~
 879 XXX    |           ničesar. Opat je zahteval, da se zgodi po njegovi volji,
 880 XXX    |                 njegovi volji, in Rovan se je moral vdati. ~Kmalu nato
 881 XXX    |          Viljema in deželnega glavarja, se jim uklonim, četudi so krivični.
 882 XXX    |           Rovana, da jih pregleda. Vdam se samo sili; slovesno pa protestiram
 883 XXX    |         postopanju vojvode Viljema, ker se z njim krši postavno zagotovljena
 884 XXX    |             cistercijanskega reda. Vdam se sili, ker nečem, da bi se
 885 XXX    |               se sili, ker nečem, da bi se prelivala kri. Svojim pravicam
 886 XXX    |                 kri. Svojim pravicam pa se ne odpovem, ker je moja
 887 XXX    |            pokaže svoje pooblastilo. To se je zgodilo in nato je Rovan
 888 XXX    |            samostanske ključe. ~Zdaj so se vrata vnovič odprla. Zapeli
 889 XXX    |          zavzeli njih prostore. Tudi so se razpostavili po posameznih
 890 XXX    |             svetlo kakor podnevi. ~Zdaj se je v spremstvu dvajsetih
 891 XXX    |                Kje je Peter Limošak, ki se je po krivici polastil mojega
 892 XXX    |                polastil mojega mesta in se imenoval opata zatiškega?"
 893 XXX    |           vprašal Albertus najpoprej in se obrnil k oskrbniku. Ponosno
 894 XXX    |                 je rekel oskrbnik, "zdi se mi, da utegne Peter Limbšak
 895 XXX    |              Prosi za odpuščanje, da si se polastil časti in pravic,
 896 XXX    |           Vojvoda Viljem je spoznal, da se je meni zgodila krivica,
 897 XXX    |             moči in te pravice. Uklonim se le sili, kot opata te pa
 898 XXX    |       posmehljivo vprašal Albertus. "Ti se torej puntaš proti meni?
 899 XXX    |              kaj to pomeni? In obrnivši se k svojim spremljevalcem,
 900 XXX    |                 vrzitega ga v ječo, ker se punta proti svojemu opatu." ~
 901 XXX    |              Nazaj," je zakričal, "kdor se opata dotakne, tega ubijem." ~
 902 XXX    |               drugi vojaki vmes in vnel se je boj, ki pa je terjal
 903 XXX    |               si v mojih rokah in sedaj se ti bom maščeval, kruto maščeval,
 904 XXX    |        odgovoril Albertus.  Oskrbnik pa se je obrnil k svojim vojakom
 905 XXX    |            vojakom in jim je, ne zmeneč se za Albertusa, rekel: ~"Nesite
 906 XXX    |            samostanskega zdravnika. Mož se je hrabro in pošteno bojeval
 907 XXX    |          pošteno bojeval in zasluži, da se mu reši življenje." ~Vojaki
 908 XXX    |                Rovana iz hiše. Albertus se ni upal ugovarjati, nego
 909 XXXI   |                 pokornost. Samo dva sta se mu uprla, toda Albertus
 910 XXXI   |                  Ta je bil na večer, ko se je Albertus polastil samostana,
 911 XXXI   |                da je pobegnil, potem pa se ni vrnil v samostan, marveč
 912 XXXI   |                vrnil v samostan, marveč se skril pri nekem kmetu. V
 913 XXXI   |               ga ni nihče pogrešal, saj se je tam zdaj kar trlo ljudi,
 914 XXXI   |               kar trlo ljudi, Matiji pa se je zdelo, da je pametneje,
 915 XXXI   |               na dan, dokler ne ve, kaj se je v samostamu zgodilo. ~
 916 XXXI   |             zgodilo. ~Šele v nedeljo so se odprla samostanska vrata
 917 XXXI   |               radovedno, kak prevrat da se je izvršil, je trumoma hitelo
 918 XXXI   |               hitelo v cerkev. Pri maši se je ljudstvu slovesno oznanilo,
 919 XXXI   |              zatiški opat. ~Tudi Matija se je vtihotapil v samostan.
 920 XXXI   |               krivem prisegel." ~Matije se je polastila strašna jeza.
 921 XXXI   |                rešil Rovana. ~Pred vsem se je splazil iz samostana
 922 XXXI   |               menih je takoj uvidel, da se s pritožbami tu ne da dosti
 923 XXXI   |               je bil naložil Albertus," se je togotil Matija. ""e iz
 924 XXXI   |           Matija. ""e iz hvaležnosti bi se morali zavzeti za Rovana." ~"
 925 XXXI   |                 rekel Hugon. "Da, ko bi se jim zgodila kaka krivica,
 926 XXXI   |            posebno hudo peklo, potem bi se morda vzdignili. Iz hvaležnosti
 927 XXXI   |                 pojdiva v Zatičino. Jaz se oblečem kot kmet in upam,
 928 XXXI   |             smreške graščine, a ker sta se bala, da bi ju spoznali
 929 XXXI   |             upala med ljudi. Skrila sta se za vasjo na kraju, od koder
 930 XXXI   |                je to božji migljaj, naj se samostan sezida drugod.
 931 XXXI   |         samostan sezida drugod. In tako se je zgodilo. Sezidali so
 932 XXXI   |             tistega ptiča pomenilo, naj se menihi sploh tod ne naselijo
 933 XXXI   |                bi bilo gotovo bolje, da se ni nikdar v njem prikazal
 934 XXXI   |                Hugon. ~Proti večeru sta se končno vrnila moža, ki sta
 935 XXXI   |          pripovedoval eden hlapcev, "in se bodo kmalu vrnili." ~Matijev
 936 XXXI   |               Matijev itak široki obraz se je kar raztegnil, ko je
 937 XXXI   |                slišal to novico. Oči so se mu zasvetile. Planil je
 938 XXXII  |                          XXXII. ~Matija se je s patrom Hugonom splazil
 939 XXXII  |                 Dogovorjeno je bilo, da se snidejo pri oni hiši, v
 940 XXXII  |      gospsodarjem Gregorjem. Ta pogovor se je končal s tem, da je Matija
 941 XXXII  |                v Zatičino v krčmo. Žena se ni ustavljala in Matija
 942 XXXII  |               hitro na delo." ~Možje so se vrnili na cesto. Tamo so
 943 XXXII  |            strune so napete te vrvice," se je smejal Matija, "in če
 944 XXXII  |                bi sam zlodej prišel, bi se moral ujeti v to past. Zdaj
 945 XXXII  |           previdni bodimo in pazimo, da se nam kaj ne pokvari." ~Sedli
 946 XXXII  |                strani proti Zatičini so se videle posamične luči. ~
 947 XXXII  |              biti že po enajsti uri, ko se je čulo od Št. Lamberta
 948 XXXII  |             peketanje kopit. Kmalu nato se je tudi razločilo govorjenje
 949 XXXII  |                 svoje mesto." ~Možje so se tiho splazili bliže k cesti.
 950 XXXII  |               udariti z njo. ~Počasi so se bližali jezdeci. Vsi trije
 951 XXXII  |               trije so jahali vštric in se šalili ter smejali tako
 952 XXXII  |                nevarnosti. ~"Zastonj si se trudil, ljubi Lamberg,"
 953 XXXII  |                 trudil, ljubi Lamberg," se je čulo govoriti enega teh
 954 XXXII  |           opazoval ves večer. Margareta se še zmenila ni za tvoje laskanje.
 955 XXXII  |                zadnjih nogah. Zaslišalo se je samo žvižg šibe in nekaj
 956 XXXII  |               so preplašeni poskočili - se zapletli v vrvi in cepnili
 957 XXXII  |             grmovja. In s hura klici so se odzvali njegovi pomočniki.
 958 XXXII  |               volkovi na svoje žrtve so se Matija in njegovi tovariši
 959 XXXII  |                jim je rekel Matija, "ni se vam bati nič hudega. Mi
 960 XXXII  |                 Če greste zlepa z nami, se vam ne skrivi niti las.
 961 XXXII  |           zatiškega opata." ~Jetniki so se prestrašili in začeli prositi. ~"
 962 XXXII  |              nekoliko zamotana, a lahko se izteče še prav dobro. Ali
 963 XXXII  |                Matija je ukresal luč in se široko postavil pred plemenitaše. ~"
 964 XXXII  |              prav veseli, gospod grof," se je norčeval Matija. "Vašo
 965 XXXII  |                kah hočete od nas? Nikar se ne norčujte in povejte,
 966 XXXII  |          izpustite." ~"Viteško besedo!" se je rogal Matija. "Ali ste
 967 XXXII  |                bi bil silno presenečen, se je ustavil pri vratih in
 968 XXXII  |                ste razbojniki?" ~Matija se je delal, kakor bi Gregorja
 969 XXXII  |           Gregorja ne poznal. Primaknil se je k njemu in se potem vrgel
 970 XXXII  |              Primaknil se je k njemu in se potem vrgel nanj. Gregor
 971 XXXII  |             kakor je bilo domenjeno, in se dal zvezati. ~"Poslušaj
 972 XXXII  |              zdaj pa pojdi!" ~Gregor pa se ni premaknil z mesta. Nekaj
 973 XXXII  |                obljubljene cekine. Nato se je Gregor zadovoljen odpravil
 974 XXXIII |          njegovi spremljevalci. Šele ko se mu je sporočilo, da so že
 975 XXXIII |               Št. Lambert z namenom, da se vrnejo v samostan, in ker
 976 XXXIII |           Gregor govoril resnico. ~A še se opat ni vdal. Sumil je takoj,
 977 XXXIII |         samostanu nihče slutil. ~Gregor se je trdno držal in nikakor
 978 XXXIII |          smreški grad poslani vohuni so se vrnili s poročilom, da je
 979 XXXIII |              zapustil svoje sobe. ~A še se opat ni vdal. Njegovo sovraštvo
 980 XXXIII |                je prijorja Markvarda in se z njim posvetoval, kako
 981 XXXIII |                da Rovan sploh še živi," se je jezil opat. "Vsak drugi
 982 XXXIII |               že davno izdihnil!" ~"Jaz se tudi čudim," je rekel prior. "
 983 XXXIII |               naj dobim strup? Sploh pa se mudi, da ne pride stvar
 984 XXXIII |            pride stvar na jasno. Vitezi se že itak jeze, ker so v strahu
 985 XXXIII |                  kakšen bedak sem bil," se je togotil opat in se udaril
 986 XXXIII |                   se je togotil opat in se udaril po čelu. "Hotel sem
 987 XXXIII |              udaril po čelu. "Hotel sem se prav grozovito maščevati,
 988 XXXIII |                 maščevati, sedaj pa, ko se je skoraj približal tako
 989 XXXIII |              visokost vojvodinja Virida se je ravnokar pripeljala." ~"
 990 XXXIII |           pripeljala." ~"Kaj - Virida?" se je čudil presenečeni opat,
 991 XXXIII |             grad. Ali mar hočete, da bi se Lambergu zgodila kaka nesreča?" ~"
 992 XXXIII |          odgovoril opat, "ali moral sem se vendar prepričati, če so
 993 XXXIII |            glejte me, kakor hočete, jaz se Vas prav nič ne bojim. Vi
 994 XXXIII |                 prestrogo soditi. Rovan se je z orožjem v roki uprl
 995 XXXIII |                 bila njegova dolžnost," se je oglasila grofica Helena. "
 996 XXXIII |             Helena je bila vsa rdeča in se je kar tresla od razburjenja. ~"
 997 XXXIII |            ostre puščice sem in tja. Ko se je začulo drdranje voza,
 998 XXXIII |                gladila njegove kodre in se tako sočutno sklonila k
 999 XXXIII |                dihnil Rovan, grofica pa se je premagala od sočutja
1000 XXXIII |        grajščini. Vojvodinja Virida, ki se ves čas ni odmaknila od