Part

1001 XXXIII |              Helena govorila z Rovanom, se je zdaj obrnila in rekla
1002 XXXIII |           besede! Dekle je razvajeno in se ne zna pristojno vesti.
1003 XXXIII |                počakati v samostanu, če se vrnejo grof Lamberg in njegovi
1004 XXXIII |              njegovih besedi. Razšli so se v prijateljstvu. Grof Lamberg
1005 XXXIII |                 Beži no, klada debela," se je jezila dekla na Matijo. ~"
1006 XXXIII |              dekla na Matijo. ~"Jaz sem se v časti in poštenju odebelil,"
1007 XXXIII |          Kozobradec - veseli me, da sva se zopet srečala." ~Gospica
1008 XXXIII |               po sobi, tleskala v roke, se smejala, da so ji prišle
1009 XXXIII |                 Saloma pred Herodežem," se je jezil na Heleno. "Kaj
1010 XXXIII |            Janeza Krstnika?" ~Helene pa se ni nič prijelo. Sem in tja
1011 XXXIII |         Kozobradec." ~Tudi grof Lamberg se je srčno smejal, ko je izvedel
1012 XXXIV  |            pridobiti na svojo stran, če se hoče vzdržati na svojem
1013 XXXIV  |                opat pa menihom. In zdaj se je zopet začelo tisto življenje
1014 XXXIV  |                strani. Le senior Andrej se teh razuzdanosti ni udeleževal.
1015 XXXIV  |                večkrat je poudarjal, da se niti v poganskih lupanarijih
1016 XXXIV  |                 smreškem gradu. Zdravje se mu je obrnilo na boje, da
1017 XXXIV  |             merodajnih mestih pove, kaj se je zgodilo v samostanu.
1018 XXXIV  |               Rovan že zmožen, zabavati se s svojima gostoma. Naravno
1019 XXXIV  |                 gostoma. Naravno je, da se je pogovor sukal največ
1020 XXXIV  |           mišljenje Rovanovo, in ko sta se moža ločila, sta bila že
1021 XXXIV  |            posebno Matija dražila. ~"Vi se morate oženiti, Matija,"
1022 XXXIV  |                 zakonski mož." ~"Saj bi se rad," je odgovoril Matija
1023 XXXIV  |              Kaj, samec hočete ostati?" se je čudila grofica, obrnivši
1024 XXXIV  |                čudila grofica, obrnivši se k Rovanu. "Ne! To ne sme
1025 XXXIV  |              Kje naj pa dobim nevesto?" se je šalil Rovan. "Plemenitega
1026 XXXIV  |      zadovoljstvom, rekla: ~"Le obrnite se do vojvodinje Viride, gospod
1027 XXXIV  |                predrznega Matijo, ki pa se za vse to ni menil, nego
1028 XXXIV  |                za vse to ni menil, nego se le smejal, kakor da je sam
1029 XXXIV  |                je sicer tako hladna, da se zmerom bojim, zdaj in zdaj
1030 XXXIV  |               kaj storim. Vojvodinji bi se laskal, da bi mi najprej
1031 XXXIV  |               je vedno in taka žena, ki se ves dan smeje, je več vredna,
1032 XXXV   |            Albertusa. Tudi grof Lamberg se je bil iz zatiškega samostana
1033 XXXV   |          preselil v Št. Lambert, ker so se vsi vitezi, ki so bili Albertusa
1034 XXXV   |        Vojvodinja je vse storila, da so se njeni gostje kar najbolje
1035 XXXV   |                je mogel zopet na konja, se je najprej odločil, da gre
1036 XXXV   |                v Št. Lambert. Zahvaliti se je hotel vojvodinji, ki
1037 XXXV   |                 pošiljala vprašat, kako se Rovanu godi, in zahvalit
1038 XXXV   |              tudi na tej poti, a trudil se je zaman, da bi s svojimi
1039 XXXV   |              bolezni, sedel pred njo in se zahvaljeval za njeno prijazno
1040 XXXV   |               vseh njegovih razmerah in se očividno trudila, da bi
1041 XXXV   |                 očividno trudila, da bi se mu prikupila. Njena čutila
1042 XXXV   |               je izdajalo poželenje, ki se je zrcalilo v njenih očeh. ~
1043 XXXV   |                Rovana. ~"Oh, visokost," se je obrnila do vojvodinje, "
1044 XXXV   |            sreči. ~Med potjo v Šent Vid se je Rovan približal Margareti,
1045 XXXV   |                 lahko opazoval vse, kar se je godilo pred njim. ~"Lej
1046 XXXV   |            godilo pred njim. ~"Lej ga," se je jezil Matija, "Helena
1047 XXXV   |                je jezil Matija, "Helena se mu skoro ponuja, on je niti
1048 XXXV   |                 niti ne pogleda, marveč se štuli okrog te dolgočasne
1049 XXXV   |           dolgočasne opatove sestre, ki se drži kakor mila Jera. Ta
1050 XXXV   |              kakor mila Jera. Ta ženska se še smejati ne zna in ošabna
1051 XXXV   |             kakor turški cesar." ~Rovan se je menil z Margareto le
1052 XXXV   |                 toplo pri srcu in čutil se je tako srečnega, kakor
1053 XXXV   |                v Šent Lambert. ~Med tem se je pater Hugon Alba povrnil
1054 XXXV   |                 važnih novic. Posrečilo se mu je izposlovati novo obravnavo,
1055 XXXV   |               obravnavo, pri kateri naj se izkaže, kdo je pravi opat
1056 XXXV   |               omenjenim ukazom in Rovan se je s štirimi možmi napotil
1057 XXXV   |                bi bilo najbolje! Dokler se ljudje ne bodo popov otresli
1058 XXXV   |             pravica." ~Na skromnem vozu se je odpeljal Peter Limbšak.
1059 XXXV   |                Boli me pa, ko vidim, da se iznad ljudstva nihče zame
1060 XXXVI  |           upanje, da me uslišiš."  "Kaj se je zopet zgodilo, da potrebuješ
1061 XXXVI  |         vojvodinja. ~"Vizitator Angelus se je zdaj z vso silo lotil
1062 XXXVI  |                   menila Virida, "in da se z denarjem in z darili lahko
1063 XXXVI  | dostojanstveniki delali za Petra, potem se bo dalo težko kaj opraviti." ~"
1064 XXXVI  |             Rimu, kako pravi ta pesem?" se je čudila vojvodinja. ~"
1065 XXXVI  |                 pač pa še veliko huje," se je smehljal opat. "Ne tajim,
1066 XXXVI  |           Pogovor je bil prekinjen, ker se je nekaj gostov zdaj obrnilo
1067 XXXVI  |         nekaterim gospodom, a približal se mu je grajski kaplan in
1068 XXXVI  |               naliva ni šel dalje, nego se je ustavil tu in prosil
1069 XXXVI  |          prenočišče. Tudi je rekel, naj se nikomur ne pove, da je v
1070 XXXVI  |             odgovoril grajski kaplan in se odstranil iz dovrane. Kmalu
1071 XXXVI  |             njim je šel tudi opat, a ni se še dolgo mudil v Margaretini
1072 XXXVII |           ostane v njegovi bližini, ker se mu je zdelo, da opat vendar
1073 XXXVII |           sovražnikom odpustiti, in jaz se rad uklanjam tej zapovedi." ~"
1074 XXXVII |              brez vseh zvijač? Vsaj zdi se mi, da tudi Vam te fraze
1075 XXXVII |               mojster v pretvarjanju in se ni dal lahko ugnati. ~"Krivico
1076 XXXVII |               sledil po sobi šetajočemu se opatu z očmi. ~"Ne tajim,
1077 XXXVII |           krivico rad popravil." ~Rovan se je molče priklonil, a ni
1078 XXXVII |                 ponudil roko. ~Rovan pa se te roke ni dotaknil, nego
1079 XXXVII |                Kar ste Vi meni storili, se sploh ne more odpustiti.
1080 XXXVII |                 stal Rovan pred njim in se ni ganil. ~"Tako govoriš
1081 XXXVII |                biti tudi strašen. Čuvaj se!" ~"Storili ste že vse,
1082 XXXVII |         Zatičine. In povem Vam tudi, da se le iz posebnih ozirov ne
1083 XXXVII |                    Iz posebnih ozirov!" se je rogal opat. "Kolika velikodušnost!
1084 XXXVII |          velikodušnost! Ta posebni ozir se pač imenuje Margareta pl.
1085 XXXVII |                za toliko velikodušnost, se je smejal opat, ali tvojih
1086 XXXVII |                oko - zob za zob!" ~Opat se je obrnil in ponosno odšel,
1087 XXXVII |           vprašal polglasno. ~"Tu sem," se je oglasil Rovan. "Idi in
1088 XXXVII |            greva domu." ~"Zdaj ponoči?" se je čudil Matija. "Poprej
1089 XXXVII |               je na kratko povedal, kaj se je zgodilo med njim in opatom. ~
1090 XXXVII |                njim in opatom. ~Vtem so se odprla vrata in vstopila
1091 XXXVII |               Rovan spoštljivo, "da sem se upal priti v Vašo sobo ..." ~"
1092 XXXVII |              navzočnost, nepotrebna, in se je vsled tega splazil iz
1093 XXXVII |        pozornost in obšel ga je sum, da se nekaj proti njemu pripravlja. ~"
1094 XXXVII |                nihče ne opazi. Splazite se na vrt in odidite peš. Lepo
1095 XXXVII |                 Lepo Vas prosim." ~"Ali se pripravlja name napad?"
1096 XXXVII |                 je vprašal Rovan. ~"Kaj se pripravlja, tega ne vem
1097 XXXVII |                 prvega objema, potem pa se mu je iztrgala iz rok. ~"
1098 XXXVIII|               bila na ostra očitanja in se zato ni mogla prečuditi,
1099 XXXVIII|             zato ni mogla prečuditi, da se ji je vojvodinja začela
1100 XXXVIII|              nikdar ne pozabi. Izkazalo se je, da vojvodinja ni vedela
1101 XXXVIII|           slučajno naletel na Rovana in se hotel z njim sprijazniti,
1102 XXXVIII|                  ko jim je naročil, naj se polaste Rovana in ga spravijo
1103 XXXVIII|        zatiškega samostana. ~Vojvodinje se je polastila velika nevolja
1104 XXXVIII|             velika nevolja do opata. Ko se je naslednjega dne opat
1105 XXXVIII|                mogel razumeti, zakaj da se je vojvodinja nanj tako
1106 XXXVIII|             imeti kak poseben vzrok, da se tako zavzema za tega Rovana,"
1107 XXXVIII|                 bil kratkoviden, da sem se v zadnjih mesecih tako malo
1108 XXXVIII|             Šent Lambettu." In obrnivši se k svoji sestri, je dejal: "
1109 XXXVIII|             spoznavaš, iz kakih vzrokov se vojvodinja tako zavzema
1110 XXXVIII|                 ne bila zaljubljena, bi se preklicano malo zmenila
1111 XXXVIII|            pogodil resnico, in spomnila se je na nebroj malenkostnih
1112 XXXVIII|                  ti mi moraš pomagati," se je obrnil k svoji sestri. "
1113 XXXVIII|                 še zaljubljen v drugo," se je smehljal opat, "in sicer
1114 XXXVIII|                 prav natančno - ali čim se ti poročiš z baronom Gallom,
1115 XXXVIII|                  Jaz ne verjamem, da bi se Rovan prodal, in tudi vojvodinja
1116 XXXVIII|               je videla okrog sebe, vse se ji je gnusilo; gnusilo se
1117 XXXVIII|               se ji je gnusilo; gnusilo se ji je početje opatovo, gnusilo
1118 XXXIX  |       vojvodinja kaj vedela o tem. Kako se je torej začudil, ko mu
1119 XXXIX  |             obišče. ~"e naslednjega dne se je odpeljal Rovan z Matijo
1120 XXXIX  |             dobil te pijače v peklu, bi se še hudiču zapisal." ~"Ti
1121 XXXIX  |               kadar te vidim." ~Zdaj pa se je Matija resnično razjezil. ~"
1122 XXXIX  |                ni čisto nič imponirala, se je mož še bolj raztogotil. ~"
1123 XXXIX  |                 raztogotil. ~"Le norčuj se in zasmehuj me," je dejal
1124 XXXIX  |                 dejal Matija. "Pa dolgo se ne boš. Še danes vprašam
1125 XXXIX  |            obnebju," je dejal kaplan in se Rovanu globoko priklonil. ~
1126 XXXIX  |               ni razumel tega izreka in se je torej začudil. ~"Kakšna
1127 XXXIX  |             kaplana od strani, potem pa se je obrnil k Rovanu, ki je
1128 XXXIX  |             temu božjemu namestniku, ki se ga je že na vse zgodaj navlekel,
1129 XXXIX  |                reči, da sem jaz pijan," se je znesel kaplan nad Matijo. ~"
1130 XXXIX  |              nič ne rekel, zakaj včasih se mi nos res sveti, ali Rovana
1131 XXXIX  |             bilo le poetično povedano," se je jezil kaplan. ~"Kaj je
1132 XXXIX  |                 na to prisežem." ~Rovan se ni čisto nič vtikal v ta
1133 XXXIX  |                  in mu tudi povedal, da se je vojvodinja sprla z opatom
1134 XXXIX  |                 je izvedel, kajti njemu se je zdelo, da bi Rovan popolnoma
1135 XXXIX  |         zdihovala vojvodinja. Margareta se v kratkem omoži, grofica
1136 XXXIX  |              gospod Rovan?" ~Vojvodinja se je zaljubljeno stisnila
1137 XXXIX  |            zadrego in ni vedel, kako bi se ubranil tega približevanja.
1138 XXXIX  |                 Vi tukaj, gospod Rovan, se je zaklenila v sobo in je
1139 XXXIX  |              Rovanu po glavi in kar nič se ni zmenil za zvedava vprašanja
1140 XXXIX  |            vprašanja grofice Helene, ki se ni mogla načuditi, da imata
1141 XXXIX  |            pismeno obvestilo o tem, kar se je zgodilo v Vetrinju. Opat
1142 XXXIX  |                Angelus je zahteval, naj se vrši nova preiskava in zasliši
1143 XXXIX  |            Castiel v to ni privolil, so se Angelus in tovariši pritožili
1144 XXXIX  |                tega ni nihče vedel, ker se je bil Rovan le pismeno
1145 XXXIX  |             zdaj ni bilo nikogar, ki bi se bil za kmeta zavzel, nikogar,
1146 XXXIX  |                 bi ga bil branil. ~Opat se je medtem zoper sprijaznil
1147 XXXIX  |                 ali staro prijateljstvo se ni dalo več obnoviti. Vojvodinja
1148 XXXIX  |                Rovan odšel iz domovine, se je tudi ona odločila, da
1149 XXXIX  |                 leta odložila poroko in se ni dala pregovoriti, da
1150 XXXIX  |             Prišla je jesen. Nekega dne se je Margareta izprehajala
1151 XXXIX  |                navadi v svoje misli, ko se je cesti od Vač prišedši
1152 XXXIX  |            zaklical zaprašeni jezdec in se s konjem pomaknil bliže
1153 XXXIX  |                bliže k zidu. ~Margareta se je ozrla nanj in presenečena
1154 XL     |               ga pustila tam, medtem ko se je sama nenadoma odpeljala
1155 XL     |        izpregovoril nobene besede, nego se je le ravnodušno oziral
1156 XL     |         gospodični Margareti." ~"Kaj pa se je zgodilo?" je vprašala
1157 XL     |              vojvodinja nestrpno. ~"Kar se je zgodilo, še ni tako hudo,"
1158 XL     |                 je menil Matija, "a kar se pripravlja, to je nekaj
1159 XL     |               benečansko vazo. Ne meneč se za vojvodinjo, je pristopil
1160 XL     |               vrč z vinom pred seboj in se je okrepčal, je začel pripovedovati: ~"
1161 XL     |                 kapitelj je sklenil, da se opata Albertusa začasno
1162 XL     |             iznova preiščejo. Zaslišati se morajo pod prisego vse priče,
1163 XL     |           komisarji sklenili, polastiti se Albertusa in ga zapreti
1164 XL     |               Rovan povedal." ~"Rovan?" se je začudila vojvodinja. "
1165 XL     |             povelje grofa Ortenburškega se s 40 jezdeci in 80 pešaki
1166 XL     |                 preiskavo." ~Vojvodinje se je polastila silna razburjenost,
1167 XL     |              izpraševati Matijo, kaj bi se dalo storiti, da se odvrne
1168 XL     |              kaj bi se dalo storiti, da se odvrne vsaj najhujše in
1169 XL     |               da je prišel povedat, kaj se pripravlja. ~"Res, vrl mož
1170 XL     |                ste prišli naznanit, kar se je sklenilo za opata." ~"
1171 XL     |                 pohvali. "Še branil sem se! Kar se je dalo, sem se
1172 XL     |                   Še branil sem se! Kar se je dalo, sem se branil,
1173 XL     |                 se! Kar se je dalo, sem se branil, pa Rovan ni odnehal
1174 XL     |                moral sem iti." ~"Kako?" se je čudila vojvodinja. "Rovan
1175 XL     |                 Za ves svet ne! Meni bi se še dobro zdelo, če bi ga
1176 XL     |               Hm," je menil Matija, "in se lokavo nasmehnil, "hm, morda
1177 XL     |            lokavo nasmehnil, "hm, morda se je pa hotel Vam prikupiti,
1178 XL     |           prikupiti, visokost, ali kako se Vam že reče." ~Vojvodinja
1179 XL     |                 nov vrč vina. In Matija se je podvizal izprazniti tudi
1180 XL     |                 tako visokega stanu, da se nanjo še prav misliti ne
1181 XL     |                 napačna. Kaj zlodja, da se je Rovan tako brani. Ko
1182 XL     |              hotela za ljubimca, jaz bi se čisto nič ne branil. Še
1183 XL     |              dosti pijače." ~In oprijel se je zopet svojega vrča in
1184 XL     |             naznanit vojvodinji, da sta se pripeljala v grad Margareta
1185 XL     |               polagoma sezul škornje in se lepo ulegel na svilnato
1186 XL     |                 je mrmral. "Prav dopade se mi." ~In mirno je zaspal,
1187 XL     |              tega razgovora je bila, da se je Albertus odločil za beg. ~"
1188 XL     |                beg. ~"K celjskemu grofu se zatečem," je rekel svoji
1189 XL     |          Friderika sem že preskrbel, ti se pa omožiš. Sicer pa ni še
1190 XL     |           oblekel vojaško obleko, in ko se je zmračilo, je v spremstvu
1191 XL     |               zapustil Št. Lambert. ~Ko se je pri slovesu zahvaljeval
1192 XL     |               hvaležen Rovanu! Le njemu se imaš zahvaliti, da ne prideš
1193 XL     |                prideš v ječo!" ~Opat pa se je smejal in odgovoril: ~"
1194 XL     |             Matija je gledal za njim in se jezil: ~"Ali je to kaka
1195 XLI    |               dvorišče in sporočila, da se bliža eksekucijska vojska
1196 XLI    |           samostanska vrata v dokaz, da se samostan prostovoljno vda. ~
1197 XLI    |              Albertusovo stanovanje, da se z njim dogovori, kaj je
1198 XLI    |           kaplan je priorju povedal, da se je Albertus že prejšnji
1199 XLI    |              jezdeca v Št. Lambert, naj se opat takoj vrne v samostan.
1200 XLI    |                 vrne v samostan. Jezdec se je kmalu vrnil, a prinesel
1201 XLI    |                 opat pobegnil. ~Menihov se je polastila jeza na Albertusa
1202 XLI    |               ni bilo več govora, da bi se samostan uprl eksekucijski
1203 XLI    |             sklicane kmete, z menihi pa se je dogovoril, da bodo vso
1204 XLI    |                 da bodo predlagali, naj se njemu poveri začasno vodstvo
1205 XLI    |                   Komaj dobro uro potem se je približala vojska. Na
1206 XLI    |             preiskovalne komisije. "Ker se je samostan brez odpora
1207 XLI    |               vseh sobratov prosimo, da se začasno vodstvo samostana
1208 XLI    |               kočijo na Smreko in kmalu se je pripeljal v samostan
1209 XLI    |        samostana, potem pa zaukazal, da se morajo vsi menihi strogo
1210 XLI    |                 je ostal na Smreki, ker se je bilo bati, da umrje njegov
1211 XLI    |               ni odšel z vojsko, marveč se je preselil v samostan,
1212 XLI    |                postanem jaz. Bog ve, če se potem še vojvodinja ne zaljubi
1213 XLI    |                ne zaljubi v mene, kakor se je v Rovana." ~Hugon Alba
1214 XLI    |                zlasti vse okolnosti, ki se tičejo razmerja med Albertusom
1215 XLI    |          žalosten konec. O njeni babici se od tedaj ni nikdar več slišalo.
1216 XLI    |              babico in čez nekaj tednov se jim je res posrečilo, da
1217 XLI    |              gozdu blizu Turjaka, kamor se je bila zatekla po dogodku
1218 XLI    |           veseljem sprejel ta denar ter se zavezal, da bo do smrti
1219 XLI    |           Izostal je več tednov. Končno se je vendar vrnil in prinesel
1220 XLII   |            zatiškega opata, ali veselil se je svojega novega dostojanstva
1221 XLII   |              dejal takrat pater Hugon, "se je preživelo in kakor je
1222 XLII   |            besedami, ali čez nekaj časa se mu je začelo svitati. ~V
1223 XLII   |               časa Albertusa. Menihi so se morali držati vsaj glavnih
1224 XLII   |                Tudi za obljubo čistosti se niso menili, čeprav je niso
1225 XLII   |              kršili kot poprej. Zgodilo se je pa dostikrat, da so kmetski
1226 XLII   |              Jan Hus na Češkem. ~Počasi se je Matija seznanil s Husovimi
1227 XLII   |               Husovimi nauki in oklenil se jih je z vso gorečnostjo.
1228 XLII   |           opatov in menihov in polagoma se je porajala v njegovem srcu
1229 XLII   |             opatu Petru. ~Ta nevolja pa se je izpremenila v očitno
1230 XLII   |            nečloveško izmolzel. ~Matija se je hodil v Št. Lambert tolažit,
1231 XLII   |                 važnega povedati. ~"Kaj se je zgodilo, gospod praporščak?"
1232 XLII   |             vprašala Margareta.  Matiji se je jako dobro zdelo, da
1233 XLII   |             Glasno pa je rekel: ~"Nekaj se je zgodilo, kar Vas bo zanimalo.
1234 XLII   |              Mene ne morete poslušati," se je čudil Matija. "Pametno
1235 XLII   |                     Poslušajte!" Matija se je mogočno razkoračil in
1236 XLII   |            Lindek je zaprt." ~Margareta se je prestrašila in ni vedela,
1237 XLII   |              govori Matija resnico, ali se šali. ~"Kaj pravite? Zaprt?
1238 XLII   |           vendar, kaj je na stvari! Kaj se je zgodilo?" ~"Hude reči
1239 XLII   |                zgodilo?" ~"Hude reči so se zgodile, strašne reči! Vaš
1240 XLII   |                mi je pisal moj brat, da se je vdal v svojo usodo in
1241 XLII   |                je vdal v svojo usodo in se odpovedal vsem namenom in
1242 XLII   |             Margareto. "Po mojih mislih se Vašemu bratu ne more nič
1243 XLII   |                  kar veste." ~Matija pa se je nekaj obotavljal in začel
1244 XLII   |               ter požirati sline. ~"Kaj se je bilo treba jokati? Vaše
1245 XLII   |            jokanje me je tako ganilo da se mi je kar grlo posušilo.
1246 XLII   |               takoj pohitela iz sobe in se kmalu vrnila z velikim vrčem
1247 XLII   |                rok in ga premagal. Meni se je takoj čudno zdelo, ker
1248 XLII   |            potepuha so zaprli, a v ječi se mu prav fino, dobro godi.
1249 XLII   |               prav fino, dobro godi. To se mi je zopet čudno zdelo,
1250 XLII   |            zasliševal več dni, danes pa se je izvedelo, da je opat
1251 XLII   |                na celi stvari?" ~Matija se je nagnil k nji in šepetaje
1252 XLII   |                vrgel Petra v ječo, zdaj se je pa Peter maščeval in
1253 XLII   |                 obup premagala tako, da se je glasno jokaje oklenila
1254 XLII   |            prosila: "Matija! - Usmilite se me - pomagajte mi!" ~Matiji
1255 XLII   |                  pomagajte mi!" ~Matiji se je milo storilo. S svojo
1256 XLII   |                 pa prazno glavo." ~Zdaj se je Margareta vzravnala. ~"
1257 XLII   |                je koj ukazala vpreči in se je odpeljala na Smreko,
1258 XLIII  |             očeta oskrbniške posle. ~Ko se je Margareta pripeljala
1259 XLIII  |               je zaklicala, "neka gospa se je pripeljala in vprašala
1260 XLIII  |                vprašala za Vas." ~Rovan se je ustrašil. Mislil je,
1261 XLIII  |                po njem. In z vojvodinjo se ni hotel sestati, ker žaliti
1262 XLIII  |              več prenašati. A še predno se je odločil, kaj da stori,
1263 XLIII  |                 drugo vprašanje." ~"Kaj se Vam je zgodilo, da ste se
1264 XLIII  |               se Vam je zgodilo, da ste se premagali in se zatekli
1265 XLIII  |                  da ste se premagali in se zatekli k meni?" ~"Prosit
1266 XLIII  |            kašče so polne in premoženje se množi, kmetje pa umirajo
1267 XLIII  |                 dejal sedaj Rovan. "Jaz se bom za stvar zanimal in
1268 XLIII  |             prinese na Smreko. Sedaj pa se skriva. To je vendar čudno." ~"
1269 XLIII  |               Ko je Rovan zagledal vrč, se mu je zjasnil obraz. ~"Matija
1270 XLIII  |           veselo vzkliknil in, obrnivši se k dekli, je rekel: ~"Ali
1271 XLIII  |               pojasnjeval Rovan. "Posli se kar trgajo, kdo da mu prvi
1272 XLIII  |              prvi postreže." ~Začuli so se težki koraki. Dekla, ki
1273 XLIII  |               hodniku zacvilila, slišal se je rohnjenju podoben smeh
1274 XLIII  |              Matija. ~"No," je rekel in se ustavil pri varatih, "ali
1275 XLIII  |           ustavil pri varatih, "ali sta se že zmenila? Nalašč sem napravil
1276 XLIII  |                   je rekla Margareta in se Matiji ljubeznivo nasmejala
1277 XLIII  |             Vama za pestunjo. Saj vzela se bodeta tako." ~"Ne čenčaj
1278 XLIII  |                 Ne čenčaj tako neumno." se je razljutil Rovan. Margareta
1279 XLIII  |                 največjo zadrego. ~"Kaj se jeziš." se je posmehoval
1280 XLIII  |               zadrego. ~"Kaj se jeziš." se je posmehoval Matija. "Mar
1281 XLIII  |                    A kaj, takega ženina se bomo kmalu odkrižali," je
1282 XLIII  |                  je rekel Margareti, ko se je bil pokrepčal. "Včasih
1283 XLIII  |                 Petru in o Albertusu in se z njim posvetoval, kako
1284 XLIII  |                njim posvetoval, kako bi se dalo izvedti vso resnico. ~
1285 XLIII  |                 so ji žarela, v očeh pa se ji je pojavil sijaj, ki
1286 XLIII  |             čustvo sreče in upanja. ~Ko se je naposled Margareta odpeljala
1287 XLIII  |             božjo pot na Sveto Goro, če se vse dobro izteče. A sem
1288 XLIII  |                 vse dobro izteče. A sem se premislil. Kaj je na tem,
1289 XLIV   |                           XLIV. ~Matija se je proti večeru vrnil v
1290 XLIV   |                 Tudi v solpiču za vrtom se je mudil nekaj časa, potem
1291 XLIV   |                nekaj časa, potem pa, ko se je naredila noč, se odpravil
1292 XLIV   |                  ko se je naredila noč, se odpravil spat. ~Straža ga
1293 XLIV   |                  Ko je to bilo končano, se je naslonil na vrata in
1294 XLIV   |               in tiha noč. Le tu in tam se je iz daljave slišalo lajanje
1295 XLIV   |                kakega psa in sem in tam se je oglasila sova. V samostanu
1296 XLIV   |                 gostega grmovja na vrtu se je naenkrat začela plaziti
1297 XLIV   |             proti stolpiču. Kmalu potem se je na nasprotni strani videlo,
1298 XLIV   |                 senca švignila čez zid, se splazila k stolpiču in komaj
1299 XLIV   |             odprla ključavnico. Iz sobe se je slišal šum in boječ glas
1300 XLIV   |                došlec - Matija. ~Jetnik se je še bolj prestrašil. Gledal
1301 XLIV   |                peljita me k opatu - tam se razjasni" ~"Razjasnila ni
1302 XLIV   |               padel na kolena in tresoč se kakor bilka jokal: ~"Jaz
1303 XLIV   |             obljubil bogato nagrado, če se dam prijeti, in trdim, da
1304 XLIV   |               naj pridem v Zatičino, da se mi bo tu dobro godilo. Ko
1305 XLIV   |                resnica, kar si govoril, se mora to izkazati. Ali tu
1306 XLIV   |                kaj naj storim. Usmilite se me! Saj vem, da nisem ravnal
1307 XLIV   |                  Če si govoril resnico, se ti nič hudega ne zgodi;
1308 XLIV   |                proti Ljubljani. ~Danilo se je že, ko so prišli do mesta,
1309 XLIV   |                 še dobro uro, predno so se odprla mestna vrata. Rovan
1310 XLIV   |               večje, ko je izvedel, kaj se je bilo zgodilo. ~"To je
1311 XLIV   |         Albertus je znan kot človek, ki se ne ustraši nobenega nasilstva,
1312 XLIV   |           trditvi, jetnik pa pri svoji, se bo le opatu verjelo, ne
1313 XLIV   |                ne temu hlapcu, in reklo se bo morda tudi, da so jetnika
1314 XLIV   |                 ga je pekla vest, da bi se zgodila Albertusu krivica,
1315 XLIV   |          prostovoljno izpove. Albertusu se potem nič ne more zgoditi." ~
1316 XLIV   |                 more zgoditi." ~Zgodilo se je vse tako, kakor sta se
1317 XLIV   |               se je vse tako, kakor sta se domenila Rovan in notar.
1318 XLIV   |                 iti v drug kraj, sam pa se je vrnil z Matijo na Smreko,
1319 VL     |                Ko je izginil "morilec", se je stvar nekoliko na bolje
1320 VL     |                  Največ je pomagalo, da se je "morilec" prostovoljno
1321 VL     |          Albertusom in da je človek, ki se sicer da uporabiti za marsikaj,
1322 VL     |              znal ceniti denar. Nadejal se je, da dobi od vojvodinje
1323 VL     |            nagrado za svoj trud. Zavzel se je bil res z veliko vnemo
1324 VL     |                veliko vnemo za stvar in se nekaj časa celo mudil v
1325 VL     |                 ječe, in kar prestrašil se ga je, ko ga je ugledal.
1326 VL     |                 tako lepi, cvetoči mož, se je bil v ječi postaral za
1327 VL     |                je povedal, na kak način se je posrečilo ga obvarovati
1328 VL     |             sramotne smrti, in Albertus se ni mogel načuditi, da se
1329 VL     |                se ni mogel načuditi, da se ima Rovanu zahvaliti za
1330 VL     |             rekel Albertus notarju, "da se je Rovan zavzel samo zato,
1331 VL     |                 zato, ker je mislil, da se mi godi krivica. Poznam
1332 VL     |         izvedeli, da je Albertus rešen, se je sam peljal v Šent Lambert.
1333 VL     |               nepopisno radost in notar se ni motil, ko je računal,
1334 VL     |               že proti večeru in Matija se je - jezeč se na notarjevo
1335 VL     |                 in Matija se je - jezeč se na notarjevo malomarnost -
1336 VL     |                bi šel v samostan, ko so se vrata odprla in je v sobo
1337 VL     |         Margareta prišla prosit pomoči, se nista videla in Margareta
1338 VL     |             povrni - jaz ne vem, ako bi se Vama zahvalila." ~S solzami
1339 VL     |                na vrata in z glasom, ki se je lahko slišal do Višnje
1340 VL     |                ošteti Vaju moram tudi," se je znova oglasila Margareta,
1341 VL     |                 tako potegnil, kakor bi se hotel v vinu vtopiti. ~"
1342 VL     |                 v tem pismu: ~,Ne morem se gospodu Rovanu in Matiji
1343 VL     |             dostojno zahvaliti. Vem, da se imam samo njima zahvaliti,
1344 VL     |               smrti. Zato te prosim, da se jima ti zahvališ. Rotim
1345 VL     |             Margareta dvignila glavo in se nagnila k Rovanu. V tem
1346 VL     |                 in v vročem poljubu sta se združili njiju ustni. ~* ~