Part

 1 I     |        ga bili kakor psa, da ga niso zavetnikovi hlapci branili
 2 II    |       življenju, a do živega mu niso mogli priti, kajti opat
 3 V     |   zimski čas, s čimer se kmetje niso mogli nikdar sprijazniti. ~
 4 VI    |        Opatu Angelusu te besede niso prišle od srca, kajti gojil
 5 VI    |         in slutil je, da menihi niso molčali, ker nimajo nikakih
 6 VI    |     podili trije otročiči in se niso prav nič zmenili za došlece,
 7 VI    |        kakor on, je dejal: "Kaj niso bili vsi samostanci zbrani
 8 VII   |     skromno, a odločno: "Kmetje niso zadovoljni, posebno ne s
 9 VII   |            Ne? Lejte si! No, če niso zadovoljni, se jih lahko
10 VIII  |         pa Vam povem, da Hugona niso oprostili tujci, nego samostanski
11 XI    |      palic zmanjkalo. Pa ženske niso same krive. Jaz poznam naše
12 XII   |      mnogo stati. Ali menihi se niso mogli ganiti, ker jim je
13 XIII  |        meč v trebuh." ~Možje se niso motili. Na vratih so sicer
14 XVII  |        tolik, da si še govoriti niso upali. ~Opat je svoje ozdravljenje
15 XVII  |      take zabave, da še mislili niso na odpor. Narod je bil tako
16 XVIII |        so se prestrašili, zakaj niso bili vajeni takih besed,
17 XIX   |       ker kmetje Margarete itak niso sovražili, nego so napadaje
18 XIX   |         hlapci stražarji, a ker niso ničesar vedeli o napadu
19 XIX   |         Margareto, se ze Matijo niso dosti zmenili. ~Pred vrati
20 XXII  |    vračal v samostan, se vendar niso čisto nič premenili. Matere
21 XXII  |        služila celjskemu grofu, niso dosti menili in nihče se
22 XXIV  |     opata. Prekanjeni menihi pa niso hoteli pokazati prave barve.
23 XXIV  |       Duh. Ko pa je opat odšel, niso več prikrivali svoje radosti
24 XXVI  |       ste šleve." ~Ljudje pa se niso zmenili za Matijevo jezo,
25 XXVII |        kaj pa delaš - take šale niso spodobne." ~"Ali morda gospodu
26 XXVIII|       jahati, ali njegove misli niso bile zbrane in njegovi pogledi
27 XXVIII|    prezirala." ~In ko te besede niso napravile nikakega vtiska
28 XXXII |       strahu kakor okameneli in niso zinili niti besedice. ~"
29 XXXIII| nobenega videl. Iz naših krajev niso, ker so govorili tako zategnjeno,
30 XXXIV |       lupanarijih v starem Rimu niso godile take brezstidnosti,
31 XXXIV |    Zatični; ali svarila njegova niso ničesar pomagala. ~Rovan
32 XXXV  |  sprejeli z ljubeznijo, dasi me niso poznali. Ves čas, kar sem
33 XLII  |     Tudi za obljubo čistosti se niso menili, čeprav je niso več
34 XLII  |       se niso menili, čeprav je niso več tako očitno kršili kot
35 XLII  |    zapustil svoje celice, če ga niso klicala opravila, in občeval
36 XLIII |         le hlinjena. Ker kmetje niso jokali in obupavali, ko
37 VL    |        Rovan uganil, in sodniki niso vedeli, kaj bi storili.