Part

 1 I      |       bili, da so se vdali. Opat jim je obljubil, da bo konec
 2 III    |     vožnjo čez Savo." ~V diru se jim je bližalo pet vojščakov.
 3 III    | odposlance, so ti opazili, da se jim bližajo tujci s sovražnim
 4 IV     |       obšla ga je slutnja, da se jim je na potu primerila kaka
 5 IV     |      opatovi prijatelji, na čelu jim je celjski grof Herman,
 6 VI     |          imeli občutek, kakor bi jim kdo zagrozil z mečem. ~In
 7 VII    |      menihe v refektorij. Očital jim je ostro vse njihove grehe
 8 VII    |     njihove grehe in grdobije in jim končno vsem skupaj naložil
 9 IX     |          tako zamerili, kakor da jim je vzel vino. Poskušali
10 X      |        je bila toliko večja, ker jim je bilo še vedno strogo
11 X      |          kako med kmeti vre, ker jim je opat naložil nov davek.
12 X      |          udarili v smeh. Kmet se jim ni smilil, nasprotno, še
13 X      |           nasprotno, še dobro se jim je zdelo, da zna njihov
14 XII    |        se niso mogli ganiti, ker jim je bilo še vedno prepovedano
15 XIII   |        meče v roke in Jernej Kos jim je zašepetal na uho: Najprej
16 XIV    |  veselili knežje nagrade, katero jim je dal zatiški opat. ~Nekaj
17 XIV    |  Pomagajte premilostnemu opatu," jim je Jernej Kos ukazal. In
18 XIX    |          zato enake pravice, ter jim kazal, kako kričeča krivica
19 XXII   |        in zadovoljni so bili, ko jim je opat povedal, da že ima
20 XXIII  |    pasejo v samostanu, pisma, da jim je samostan za storjena
21 XXIV   |          po svoji vesti in kakor jim bo narekoval sveti Duh.
22 XXIV   |     njegovi nasprotniki, na čelu jim prior Markvard. Ko je cesaski
23 XXIV   |      zavijali oči, zdihovali, da jim dela opat krivico, in zagotavljali,
24 XXIV   |         da so volili tako, kakor jim je veleval sv. Duh. Ko pa
25 XXX    |        in deželnega glavarja, se jim uklonim, četudi so krivični.
26 XXX    |         k svojim spremljevalcem, jim je zapovedal: "Primite in
27 XXX    |       obrnil k svojim vojakom in jim je, ne zmeneč se za Albertusa,
28 XXXI   |     toliko oboroženih tujcev, bi jim tudi zmanjkalo poguma. Včasih
29 XXXI   |       rekel Hugon. "Da, ko bi se jim zgodila kaka krivica, ko
30 XXXII  |             Gospodje plemeniti," jim je rekel Matija, "ni se
31 XXXIII |        njegovi tovariši, in zato jim je opat odkazal posebno
32 XXXV   |         čas, kar sem bil tu, sem jim izkazoval same dobrote,
33 XXXVI  |         moškim članom ter družbe jim dajal glede praznjenja vrčev
34 XXXVIII|        nego tudi njene ljudi, ko jim je naročil, naj se polaste
35 XLI    |         ugovarjali, ali pomagalo jim to ni nič. Rovan je poslal
36 XLI    |    babico in čez nekaj tednov se jim je res posrečilo, da so
37 VL     |  Albertusovi prijatelji, na čelu jim deželni glavar grof Celjski,