Part

 1 I     |         zalemu mladiču, ki ji je s toliko ljubeznijo položil roko
 2 IV    |           da bo čez dober teden že toliko zdrav, da pojde lahko domov. ~
 3 VI    |            Moj bog, v samostanu je toliko ljudi, noč je temna in kuta
 4 VII   |            samostansko premoženje, toliko bolj se je naš red odtujeval
 5 VII   |       straše s hudičem in s peklom toliko časa, da mu vzamejo, kar
 6 VIII  |       sicer Bog ne dopustil, da bi toliko ljudi umrlo brez zadnje
 7 VIII  |           svojimi šalami zadrževal toliko časa, da so v samostanu
 8 X     |          moč. Njihova jeza je bila toliko večja, ker jim je bilo še
 9 X     |      tičati. Čemu je opat privabil toliko gostov v samostan? V tem
10 XI    |         kakor če obesiš na vrat še toliko škapulirjev. Zdaj je v samostanu
11 XIII  |          svojim strastem. Hodil je toliko rajši na to pristavo, ker
12 XVI   |          moram malo odpočiti. Vsaj toliko, da duša spet najde svoj
13 XVIII |      prikaže, ga že sam ustavim in toliko časa zadržim." ~Počasi je
14 XIX   |       ustne, ko je naposled prišla toliko k sebi, da je mogla zapustiti
15 XX    |      Vojvodinja je kar strmela nad toliko predrznostjo. ~"Kar ne poznam
16 XXII  |     krivica, zdaj smo mu vtepli že toliko kristjanske sužnosti, da
17 XXIII |             če Rovana rešite. Samo toliko časa ostanete tu, da Rovan
18 XXIII |  nepretrgoma popival. ~Ko je Rovan toliko okreval, da je mogel iz
19 XXIV  |        gojil novo nado, da zmaga. ~Toliko bolj ga je potrl izid volitve.
20 XXV   |        poln. Na Matijo se je vsulo toliko vprašanj, da niti odgovarjati
21 XXVIII|            Naj ti da moj zakladnik toliko zlata, oslov, volov in velblodov,
22 XXIX  |      prihajala k maši v Zatičino. ~Toliko raje in pogosteje pa je
23 XXXI  |         zatiški samostan. Odšel je toliko rajši, ker mu Albertusovo
24 XXXI  |        opat, in ker je v samostanu toliko oboroženih tujcev, bi jim
25 XXXI  |            tlačijo in tarejo ga že toliko stoletij, da je izgubil
26 XXXI  |            koder sta mogla kolikor toliko Zatičino opazovati, svoja
27 XXXII |           vendar njegova beseda še toliko ne drži, kakor moj pljunek.
28 XXXIII|        sovraštvo do Rovana je bilo toliko, da bi bil rajši žrtvoval
29 XXXIII|         boste zamerili, da sem vas toliko časa zadrževal. Pozdravite
30 XXXV  | razpoložena. ~Čim je Rovan okreval toliko, da je mogel zopet na konja,
31 XXXV  |   izkazoval same dobrote, odpravil toliko krivic, a zdaj ni nikogar,
32 XXXVII|             ki mi gre." ~"Hvala za toliko velikodušnost, se je smejal
33 XXXIX |            in pijančevanja je bilo toliko, da včasih še v nedeljah
34 XL    |         Albertusa in ga zapreti za toliko časa, da bo preiskava končana.
35 XLII  |            Če sem jaz žalosten, ga toliko časa pijem, da postanem