Part

 1 I     |       pozno ponoči? Kaj bi rekli ljudje, če bi vedeli za vaše obiske?
 2 I     |         ko ga je gnal od tod, so ljudje drveli iz vseh koč, so pljuvali
 3 V     |          do zatiškega opata. ~In ljudje so res strmeli, da je zatiški
 4 VIII  |          tujci, nego samostanski ljudje, in kdo ve, če tudi ti,
 5 XI    |  njihovih hlapcev. To so nevarni ljudje, ki nobene ženske ne puste
 6 XIV   |         kožo krvavi, kakor drugi ljudje." ~Opat je Polonico vnovič
 7 XV    |       sobi vse krvavo. A kmetski ljudje so tudi takoj začeli ugibati,
 8 XV    |    dogodku udeleženi samostanski ljudje. ~Tudi na smreško grajščino
 9 XVII  |          kakor sploh vsi odlični ljudje njegove okolice, so to verjeli.
10 XVIII |          kaj novega na pristavi. Ljudje me poznajo ..." ~"Le pojdi,"
11 XVIII |       svoje korake. ~"Kaj imate, ljudje božji," je vprašal zbrane
12 XVIII |      Tako so hiteli pripovedovat ljudje in obstopili Matijo. ~"Morda
13 XVIII |      velikaši z vami uganjajo." ~Ljudje so se prestrašili, zakaj
14 XVIII |          tudi -" tako so kričali ljudje in dvigali roke, kakor bi
15 XVIII |      opat. ~"Ne! Ali ste slišali ljudje? Premilostni gospod opat
16 XVIII |        Gospod opat me pozna - ti ljudje tudi." ~"Če praviš, da je
17 XVIII |          grozote so jo poslušali ljudje - trepetal je tudi opat,
18 XIX   | Dopovedoval je ljudem, da so vsi ljudje ustvarjeni enako in imajo
19 XIX   |          z vami v hišo. Gosposki ljudje ste vsi enaki." ~"Ne bojte
20 XX    |       vse res, kar pripovedujejo ljudje o dogodkih na pristavi?
21 XX    |      vpitje in po hiši so letali ljudje sem in tja, kakor da se
22 XXI   |       vsi svoji razburjenosti so ljudje vendar zapazili, da je Margareta
23 XXV   |    sporočilom.  Bila je nedelja. Ljudje so ravno odhajali od maše,
24 XXV   |    Jazbec. Kako bi trenil, so se ljudje vsuli okrog njega. ~"Vivat -
25 XXV   |     povečalo splošno veselost in ljudje so naznanilo o novem opatu
26 XXVI  |          blizu in daleč so vreli ljudje skupaj, da vidijo napovedani
27 XXVI  |         čul kak klic. In zdaj so ljudje, naj prej ženske in potem
28 XXVI  |     čisto prav, ker ste šleve." ~Ljudje pa se niso zmenili za Matijevo
29 XXXII |       razbojniki, marveč pošteni ljudje. Če greste zlepa z nami,
30 XXXIII|         so napad izvedli smreški ljudje. Poslal je torej nekaj vohunov
31 XXXIII|         po hišah poizvedovat, če ljudje kaj vedo o skrivnostnih
32 XXXIII|        Matija, "le glej, da bodo ljudje tudi o tebi tako rekli,
33 XXXV  |         bilo najbolje! Dokler se ljudje ne bodo popov otresli kakor
34 XXXV  |        Limbšak. Rovan in njegovi ljudje so ga spremljali na konjih.