Part

 1 I      |           v senco in krepko držeč svoj kratki meč v roki pazno
 2 I      |           srečo, da kmalu dosežeš svoj namen." ~"Le nikar ne zidajte
 3 I      |         novo tresko in primaknila svoj sedež k Rovanovemu, potem
 4 I      |    šepetaje jela pripovedovati: ~"Svoj čas je bil v samostanu neki
 5 I      |          tu je starka povzdignila svoj glas "tvoj oče, Polonica,
 6 II     |       praporščak, in opravi dobro svoj posel." ~Andrej je pokleknil
 7 II     |        nima in bi nemara že moral svoj grad prodati, če bi ga naš
 8 III    |      priskočil in sunil napadalcu svoj meč s tako silo v prsi,
 9 VII    |           nerednosti izkoristil v svoj prid, češ prav zato so ga
10 VIII   |          se je zadovoljno vrnil v svoj stolp, in ko se je Andrej
11 X      |        Prejšnji opat Peter je bil svoj čas kaplan na dvoru vojvode
12 X      |       Glogvic je trepetaje pobral svoj klobuk in je pobegnil, res
13 XI     |        videla, kako ujame jastreb svoj plen? ~Polonico je to vprašanje
14 XI     |           se." ~Matija je segel v svoj jopič in vzel iz žepa fino
15 XIV    |          sobo. Hipoma je spoznala svoj položaj, a to spoznanje
16 XVI    |        toliko, da duša spet najde svoj prostor." ~"Matija, lepo
17 XVIII  |      posrečilo. Rovanu je spravil svoj meč in se obrnivši se k
18 XIX    |         konje, je Matija zapustil svoj sedež in ravnodušno korakal
19 XIX    |         klop, vzel za vsak slučaj svoj meč v roke in začel potem
20 XIX    |          tudi prvič prav napravil svoj testament." ~"Ne, pravim
21 XXI    |        roko, Rovan pa mu je sunil svoj kratki meč v prsi. Glogvic
22 XXV    |       vpil Matija in veselo sukaj svoj zaprašeni klobuk. Vivat!
23 XXXII  |         pri oni hiši, v kateri so svoj čas obvezali Rovana, ko
24 XXXVI  |       Albertus zasukal pogovor na svoj položaj. ~"Zopet te imam
25 XXXVIII|           Rovan gotovo uporabljal svoj vpliv proti meni. ~"Vojvodinja
26 XXXIX  |          tiste menihe, ki so bili svoj čas tožili Albertusa, a
27 XL     |         veliko radostjo spravil v svoj mošnjiček in sam sebi mrmral: ~"
28 XLII   |        preživelo in kakor je bilo svoj čas koristno, tako je sedaj
29 XLII   |           maščevalni. Albertus je svoj čas vrgel Petra v ječo,
30 VL     | vojvodinje Viride lepo nagrado za svoj trud. Zavzel se je bil res
31 VL     |            reci, da Vama pošiljam svoj blagoslov in da bi to bila