Part

 1 I   |    vekomaj - amen," je odvrnila starka zlovoljno. "Zakaj pa prihajate
 2 I   |    Polonico poleg sebe na klop, starka pa je sedla na nasprotno
 3 I   |         kakor sama sebi mrmrala starka. ~"Zakaj ne?" je drhteče
 4 I   |       se je zdaj zopet oglasila starka. "Samostanski gospodje so
 5 I   |         trdo in sovražno dejala starka. "Krivice, ki so jih storili
 6 I   |        ne veste," je odgovorila starka. "Mladi ste še in v samostanu
 7 I   |     vedel in se znal ravnati." ~Starka je prižgala novo tresko
 8 I   |       je zgodilo," je pritrdila starka. ~"In kdaj je prst božji
 9 I   |        ravnali z nami in" tu je starka povzdignila svoj glas "tvoj
10 I   | samozadušeno Polončino ihtenje. Starka je uprla ob dlan svoje koščene
11 I   |         volja božja," je dejala starka "a meni se zdi, da vidva
12 X   |       hišo, Polonica," je rekla starka. "Po gozdu se pode hudobni
13 X   |         O, kajpak, se je rogala starka, "kajpak, dobri in pošteni
14 XI  |         tepec," se je repenčila starka. "Kaj misliš, da bo dekle
15 XI  |     godilo," je trdo pripomnila starka. "Če jo mož tepe, ima prav.
16 XI  |  gospode" ~"Jaz tudi," je rekla starka. ~"Pa se vam ni treba ničesar
17 XI  |         vrata," ga je prekinila starka. "Vas nič ne potrebujem." ~"
18 XI  |         Matija," je nadaljevala starka. "Tako zapuščeni tudi nisva,
19 XI  |     bilo vse, kar je odgovorila starka. ~"Tepec? Kdo je tepec?
20 XI  |       Tako bo in nič drugače." ~Starka še odgovora ni dala, nego
21 XII |   burkami," se je zdaj oglasila starka, "in pusti moža v miru." ~"
22 XII |        Matija z veliko resnobo. Starka in Polonica sta se čudili,
23 XII | zavriščali in planili med moža. Starka je vzlic svoji slabosti
24 XII |          pogumen," se je rogala starka. "Jezik imaš dolg."  "Le
25 XIII|        se Polonci samo smejali. Starka pa ni zinila besede. Krčevito
26 XIV |        in si pulila lase, ko je starka v svoji kleti besno preklinjala,
27 XLI |  ponudil večjo vsoto denarja, a starka je vzlic svojemu uboštvu