Part

 1 I    |        vendar nisem menih," je zaklical Andrej, "jaz sem navaden
 2 II   |     kakor pomladanski dan," je zaklical Rovan in vrgel tujki utrgano
 3 III  |       Pozor pa meč v roke," je zaklical stari Matija in v tistem
 4 III  |   vidiš, da ta-le še živi," je zaklical Rovan in skočil h konju,
 5 IV   |     ozrl in radostno iznenaden zaklical: ~"Rovan! Matija! Hvaljen
 6 VI   |       ves iz sebe od ogorčenja zaklical vizitator in stopil sredi
 7 VII  |        in ji z mogočnim glasom zaklical: ~"Bog mi je priča, da sem
 8 XIII |      pestjo proti samostanu in zaklical: ~"Trideset let sem bil
 9 XIV  |  Jernej Kos. ~"Gospod opat" je zaklical. "Jaz sem tu, Jernej." ~"
10 XVI  |        Kos -" je ves iznenaden zaklical Andrej in, spomnivši se
11 XVII |     prijatelji," je potem opat zaklical zbranim veljakom z gromkim
12 XVIII|        maščeval." ~"Amen -" je zaklical z divjim glasom sključeni
13 XVIII|    planil iz sobe. ~"Stoj," je zaklical kočijažu, potem je neustrašeno
14 XVIII|       potem pa dvignil roko in zaklical slovesno: ~"Prisegam!"
15 XVIII| Zaslužil je smrt že davno," je zaklical sključeni starček, ki je
16 XIX  |       Zatičine. ~"Opat je!" je zaklical Rovan, in planil je naprej,
17 XX   |     Nesreča se je zgodila," je zaklical in šel iz sobe. Počasi mu
18 XXI  |  zadelo. Ves rdeč je postal in zaklical: ~'Ti nesramni hlapec, ti
19 XXIV |        besen planil pokonci in zaklical presenečenim menihom. ~"
20 XXIV |      vojvodinja. ~"Nikdar!" je zaklical Rovan. "In ko bi moral živ
21 XXIX |        Govori torej dalje!" je zaklical Rovan in pomaknil vrč k
22 XXXIX|      Gospodična Margareta!" je zaklical zaprašeni jezdec in se s
23 XLII |      jaz z njim," je navdušeno zaklical Matija. ~Margareta je koj
24 VL   |   lahko slišal do Višnje gore, zaklical: ~"Punce - vina na mizo!