| Table of Contents | Words: Alphabetical - Frequency - Inverse - Length - Statistics | Help | IntraText Library | ||
| Alphabetical [« »] snedlo 1 snide 1 snidejo 1 so 550 sobanih 1 sobe 12 sobi 15 | Frequency [« »] 1126 da 893 v 636 na 550 so 537 pa 499 bi 491 ne | Miroslav Malovrh Opatov praporšcak IntraText - Concordances so |
Part
1 I | Rovan je stopil k vratom, ki so se hitro nato odprla in 2 I | Mati, kar ste povedali, so samo prazne besede. Če bi 3 I | starka. "Samostanski gospodje so že veliko obljubovali, pa 4 I | že veliko obljubovali, pa so še vselej svojo besedo snedli. 5 I | tako. Samostanski gospodje so vendar božji namestniki - -" ~" 6 I | dejala starka. "Krivice, ki so jih storili našemu ljudstvu, 7 I | In ko ga je gnal od tod, so ljudje drveli iz vseh koč, 8 I | ljudje drveli iz vseh koč, so pljuvali na opata, ga suvali 9 I | štirideset let je tega, kar so se kmetje spuntali. Opat 10 I | spuntali. Opat in menihi so jih strašno trpinčili in 11 I | zatirali in izsesavali. To so bili hudi dnevi. Nekaj menihov 12 I | hudi dnevi. Nekaj menihov so kmetje ubili in vžgali nekaj 13 I | samostanskih hiš, a prisiljeni so bili, da so se vdali. Opat 14 I | a prisiljeni so bili, da so se vdali. Opat jim je obljubil, 15 I | kaznovan zaradi punta. Komaj pa so se kmetje razšli, začelo 16 I | je maščevanje. Grozovito so ravnali z nami in" tu je 17 I | preplašeno. "Kako to?" ~"Vrgli so ga v ječo - ti si bila ravnokar 18 I | nakopal strašno bolezen. Komaj so ga izpustili, ga je že pobrala 19 I | Besede Poloničine babice so mu nekaj časa prav močno 20 II | visokim zidom, v katerem so bili v primerni razdalji 21 II | zadnje prihranke. ~Tlačani so opata sovražili iz vsega 22 II | sovražili iz vsega srca in so mu večkrat stregli po življenju, 23 II | zakaj gre, ti povem, da so nekateri meni podložni menihi 24 II | tukaj doma. ~V hitrem diru so prispeli do graščine Šent 25 II | se je, da pride sem, ker so ji sorodniki pomrli razen 26 III | III. ~Mračilo se je že, ko so Rovan in njegova spremljevalca 27 III | spremljevalca prišli do Save. Počasi so jahali po obrežju proti 28 III | štajersko stran. Mislili so še ta dan jezditi naprej 29 III | naprej do Celja. ~Naenkrat so slišali za seboj peketanje 30 III | rožljanje orožja. Radovedni so se ozirali in Rovan je rekel 31 III | bližalo pet vojščakov. Že ko so skoraj došli zatiške odposlance, 32 III | došli zatiške odposlance, so ti opazili, da se jim bližajo 33 III | dvema sovražnikoma. Meči so zadevali drug ob drugega, 34 III | zadevali drug ob drugega, da so kar iskrre švigale. Matija 35 III | kjer je bil Rovan. Tam so se zopet spoprijeli in razvil 36 III | Bil je mrtev. ~"Štiri duše so šle v pekel zaradi teh preklicanih 37 III | sem mu vzel; skoro novi so in kakor meni umerjeni." ~ 38 IV | poklical svoje ljudi. Prihiteli so z vseh strani, hlapci in 39 IV | vedel. Temnilo se je že, ko so v diru prijahali za nami 40 IV | tako mlad v pekel." ~"A kdo so bili napadalci - ali mar 41 IV | nestrpno vprašal grof. ~"Kdo so bili? Razbojniki že ne! 42 IV | grajščine Svibno. Zdi se mi, da so nas napadli, ker so vedeli, 43 IV | da so nas napadli, ker so vedeli, da ima Rovan važna 44 IV | pri sebi. Posebno Rovana so se lotili, a dečko se je 45 IV | gospod grof, jaz mislim, da so tolovaje poslali na nas 46 IV | s čela. ~Na grofov ukaz so pripravili Rovanu posebno 47 IV | razdeljeno na dva tabora. V enem so bili opatovi prijatelji, 48 IV | Ortenburški. Zatiški menihi so bili večinoma na strani 49 IV | opatovih nasprotnikov. Zvesti so bili opatu pravzaprav samo 50 IV | goditi. Moji nasprotniki so naprvili grozno obtožbo 51 V | je bil sporočil opatu, da so ga pri vizitatorju, opatu 52 V | posebnega, zaradi česar so kmetje od vseh strani hiteli 53 V | Kristusovega vnebohoda. To so si kmetje že davno želeli. 54 V | davno želeli. Do leta 1277. so proščenje vedno odhajali 55 V | poletnem času. A kmetje so bili v tistih časih le po 56 V | pa pravi pogani. Vpeljali so pri obhajanju proščenja 57 V | in razuzdanosti, katerih so se z veliko vnemo udeleževali 58 V | nemarnosti in razuzdanosti so bile vzrok, da se je proščenje 59 V | zatiškega opata. ~In ljudje so res strmeli, da je zatiški 60 V | na semanji dan. Popivali so gostje, popivali menihi, 61 V | hlapci in vojščaki. Včasih so se pivci kar trkljali in 62 V | Avstrijskem, a odstranili so ga od tam, ker je imel o 63 V | ljubeznivo občeval s kmeti, ki so jih drugi samostanci zaničevali. 64 VI | praznično okrašen. Pričakovali so vizitatorja, opata Angelusa 65 VI | slovesno sprejet. ~Menihi so opata Angelusa najprej spremili 66 VI | kratko molitev, potem pa so se vsi samostanci zbrali 67 VI | ljuta jeza na vse one, ki so mu nakopali to nepriliko, 68 VI | kakršenkoli konec. ~Menihi so imeli naročilo, da ostanejo 69 VI | ne vrneta mednje. Čakali so dolge ure in mračilo se 70 VI | in mračilo se je že, ko so naposled prišli vizitator, 71 VI | menihih tako grozeč pogled, da so imeli občutek, kakor bi 72 VI | ganil. Vse je molčalo in vsi so se umikali pogledu opata, 73 VI | jako čudno, zakaj pisalo so mi različni gospodje visokega 74 VI | Z veseljem vidim, da so vse pritožbe, kar sem jih 75 VI | končala vizitacija. Zato so menihi, čim je bila molitev 76 VI | prostore in celice." ~Te besede so naredila na samostance tak 77 VI | celice. Nekateri menihi so bili vsled tega naznanila 78 VI | opata in njiju spremljevalci so odšli iz refektorija naravnost 79 VI | oni del samostana,koder so imeli menihi svoja stanovanja. 80 VI | strme obstal. Na hodniku so se vriskaje podili trije 81 VI | popolnoma domače. ~"Čigavi so ti otroci?" je vprašal vizitator 82 VI | opata Albertusa. "In kako so prišli sem v samostan?" ~ 83 VI | proti vratom, pred katerimi so se otroci igrali, in jih 84 VI | svojim spremljevalcem, ki so bili ravno tako presenečeni 85 VI | posebno prijetnega. ~V celici so bile tri ženske, mlade kmetske 86 VI | sredi celice, medtem ko so navzočne ženske strahoma 87 VI | lahko spoznate, kakšni so tisti, ki me tožarijo. Kar 88 VI | gotovih ljudi v taki meri, da so me zlobno obrekovali in 89 VI | bi me izpodrinili." ~"Kdo so te ženske?" ~"Ljubimke našim 90 VI | sem jih pregnal. Te ženske so iz bližnjih vasi. Menihi 91 VI | iz bližnjih vasi. Menihi so jih vtihotapili v samostan 92 VI | vprašal vizitator. ~"Ti so sad tega grešnega in gnusnega 93 VI | je stopil k ženskam, ki so od strahu trepetale in se 94 VI | druga k drugi. ~"Čigavi so ti otroci?" je vprašal ženske. ~ 95 VI | s teboj pečal?" ~"enske so v silni zadregi molčale 96 VII | pač spravila na dan, da so se v zatiškem samostanu 97 VII | svoj prid, češ prav zato so ga tožili, ker je hotel 98 VII | samostan." ~Vsi navzočniki so bili vidno iznenadeni, tudi 99 VII | vizitator. Kolikor sem videl, so kmetje lahko prav zadovoljni. " 100 VII | še rastejo leskovke in te so izvrstno zdravilo za kmetsko 101 VII | nezadovoljnost. Sicer pa so v samostanu tudi prav obširne 102 VII | Grajščaki in samostani so v tistih časih kmeta strahovito 103 VII | velikih zaslug. Naši predniki so prej divje ljudstvo teh 104 VII | življenja. Naši predniki so delali pota, so obdelovali 105 VII | predniki so delali pota, so obdelovali polja, so učili 106 VII | pota, so obdelovali polja, so učili ljudstvo gospodariti. 107 VII | nastala velika nevolja. Gnetli so se okrog Hugona, mu ugovarjali, 108 VIII | prior Markvard, vojščaki pa so imeli naročilo, da strogo 109 VIII | Matija Jazbec in vojščaki so vestno izpolnjevali svojo 110 VIII | zatiškem samostanu. Menihi so se več ali manj bali, kaj 111 VIII | da bo zdaj, a prvi dnevi so minili mirno. Opat je menihe 112 VIII | Opat je menihe pustil, da so delali, kar so hoteli, in 113 VIII | pustil, da so delali, kar so hoteli, in skoraj bi bili 114 VIII | menihom sumljivo in sklepali so iz tega, da pripravlja opat 115 VIII | Rovanovem odhodu v Oglej so bili vojščaki, ki so stražili 116 VIII | Oglej so bili vojščaki, ki so stražili Hugona Albo, zbrani 117 VIII | Albo, zbrani v stolpu in so praznili velike vrče vina. 118 VIII | resne smatral. Vojščaki so se njegovi kapucinadi samo 119 VIII | godilo, kakor sedaj." ~Vsi so se smejali Matijevi filozofiji, 120 VIII | O, Matija, tvoje misli so grešne. Čas bi bil, da se 121 VIII | v samostan, vojščaki pa so legli spat. ~Ko je prior 122 VIII | na samostanskem dvorišču, so ga naenkrat napadli štirje 123 VIII | počrnjenih obrazov. Zamašili so mu usta in ga naglo odnesli 124 VIII | ziniti besedice. Na vrtu so ga napadalci zvezali in 125 VIII | zvezali in ga preiskali. Vzeli so mu vse, kar je imel pri 126 VIII | zemlji in komaj dihal, ker so mu bili napadalci zamašili 127 VIII | ki je postal še večji, ko so našli priorja Markvarda 128 VIII | je bil napaden zato, da so počrnjeni napadalci dobili 129 VIII | zadrževal toliko časa, da so v samostanu vsi legli spat, 130 IX | gostov. Z raznih strani so prihajali velikaši z večjim 131 IX | velika nevolja, ne le, ker so jih gostje prezirali, nego 132 IX | je vzel vino. Poskušali so pač pritožiti se pri vizitatorju 133 IX | vizitatorju v Reinu, a spoznali so, da to ne pojde. Opatovi 134 IX | gostje in njihovi hlapci so menihe tako strogo nadzorovali, 135 IX | živahno, kajti opatovi gostje so prihajali čestokrat v grad 136 IX | čas, ko ti že povem, kake so bile te žrtve. Če vzameš 137 IX | do poloma." ~Ta razkritja so Margareto silno presenetila, 138 X | X. ~Po zatiških gozdih so se veselo razlegali glasovi 139 X | iger. ~Po samostanskem vrtu so se medtem šetali menihi, 140 X | vendar." ~Zbrani menihi so udarili v smeh. Kmet se 141 X | je nadaljeval Ivan Pock, "so bili zato poklicani, da 142 X | opat kmetom vse pobral, kar so imeli." ~"Veliko ima ta 143 X | Konrad in ostali menihi so mu pritrjevali. ~Lov se 144 X | njegovi sestri tam, kjer so ostali konji, in ko je videl, 145 X | ugovarjala Polonica. Saj so tudi dobri in pošteni gospodje 146 X | in opat je slišal, kako so bila vrata zapahnjena in 147 X | njimi, a jih šele došel, ko so bili že zopet na konjih 148 X | ustrašil. Iz Rovanovih oči so kar strele švigale." ~Opat 149 X | ga ni več skrbela in zato so se njegove misli bavile 150 XI | je tudi dosti moških, ki so kakor jastrebi. Če bi te 151 XI | in njihovih hlapcev. To so nevarni ljudje, ki nobene 152 XII | še vedno polno gostov, ki so veselo in brezskrbno živeli 153 XII | opatovem stanovanju. Menihi so bili skrajno nezadovoljni, 154 XII | skrajno nezadovoljni, ker so slutili, da je cesarski 155 XII | denarja, opatovi gostje pa so kmetske žene in hčere nadlegovali 156 XII | hčere nadlegovali tako, da so večkrat nastali krvavi boji. 157 XII | vsakovrstnimi burkami, ko so se vrata odprla in je v 158 XII | saj premilostni gospod so dobrega srca in radi odpuste, 159 XII | Strela božja, po tej butici so peli že drugačni meči, kakor 160 XIII | pričakujoč obilnega plačila, so odjezdili od pristave in 161 XIII | Polonica in njena babica. Konje so pustili v gozdu, potem pa 162 XIII | se niso motili. Na vratih so sicer visele tiste hlače, 163 XIII | in njegovi spremljevalci so ležali v gozdu, dokler se 164 XIII | se ni zmračilo. Šele zdaj so se dvignili in se previdno 165 XIII | da gredo v kočo. ~Vrata so bila samo priprta, tako 166 XIII | govori Matija. ~Napadalci so vzeli meče v roke in Jernej 167 XIII | Najprej po Matiji. ~Planili so v hišo. Kakor divje zveri 168 XIII | hišo. Kakor divje zveri so vdrli v sobo. Matija, ki 169 XIII | naj jo puste, a napadalci so bili tako vajeni takih prizorov, 170 XIII | vajeni takih prizorov, da so se Polonci samo smejali. 171 XIII | stikala roke, iz njenih oči pa so švigali plemeni najhujšega 172 XIII | človek." ~Prišedši iz gozda, so zasedli konje. Jernej je 173 XIII | pa drugi hlapec in potem so zdirjali proti Križni vasi. ~ 174 XIII | nekaj prenese." ~Polagoma so se mu vračale moči tako, 175 XIV | Jernej Kos in njegovi hlapci, so dobljeno povelje glede Polonice 176 XIV | dobesedno izpolnili. Polonice so spravili v dosti udobno 177 XIV | opremljeno sobo, njeno babico pa so zaprli v klet. In v tem, 178 XIV | kleti besno preklinjala, so opatovi tolovaji z Jernejem 179 XIV | začelo končno domnevati, da so morda njo in njeno babico 180 XIV | je objelo in vroča usta so se dotaknila njenega lica. 181 XIV | skočila k vratom. Ali ta so bila od zunaj zaprta. Na 182 XIV | klicati hlapce. Prihiteli so od vseh strani, hlapci in 183 XIV | Kos ukazal. In medtem, ko so pohiteli na pomoč opatu, 184 XV | glavo je imel obvezano, da so ga grajščinske ženske imenovale 185 XV | in njena babica. Sosedje so bili začeli ženski pogrešati; 186 XV | začeli ženski pogrešati; šli so končno v kočo in se prepričali, 187 XV | krvavo. A kmetski ljudje so tudi takoj začeli ugibati, 188 XV | Tudi na smreško grajščino so prišli glasovi o tem dogodku 189 XV | v koči na hribu. Posebno so ženske silile v Matijo, 190 XV | ženske silile v Matijo, ker so vedele, da je poznal Polonico 191 XV | Polonico in njeno babico in da so mu samostanke razmere dobro 192 XV | še prav gotovo!" ~"enske so udarile v smeh, Matija pa 193 XV | nič preveč ne dam." ~Zdaj so se ženske začele jeziti 194 XV | Marka je zazijal, ženske pa so planile na Matijo, obsipale 195 XV | je opat bolan. Pripeljali so ga iz pristave v Križni 196 XVI | modrijan, ki je učil, da so proti ljubezni tri zdravila: 197 XVII | pristavi pri Križni gori so bili zbrani opatovi gostje. 198 XVII | ljudje njegove okolice, so to verjeli. Kmetsko ljudstvo 199 XVII | nekaj kmetskih žena. Kmetje so bili tako vajeni, da so 200 XVII | so bili tako vajeni, da so morali svoje žene pošiljati 201 XVII | njegovega mračnega čela. Temni so bili njegovi pogledi in 202 XVII | opatu! To je krasno!" tako so klicali zbrani velikaši 203 XVII | povzročila ta surova šala, ko so se odprla vrata in so hlapci 204 XVII | ko so se odprla vrata in so hlapci siloma privlekli 205 XVII | osebo - Polonico. ~Vlekli so jo do opatovega sedeža. 206 XVII | do opatovega sedeža. Ko so jo izpustili, se je Polonica 207 XVII | zavesti. Opatovi gostje so se vsuli okrog nje, kričali 208 XVII | Na noge, čarovnica! -" so kričali eni opatovih prijateljev. ~" 209 XVII | Prav zala je ta čarovnica," so se oglašali drugi. ~Opat 210 XVII | vnovič in mignil hlapcem, ki so takoj pristopili in postavili 211 XVII | zamahnil z bičem. ~Hlapci so Polonico izpustili, a vzdržala 212 XVII | Vivat opat! Slava opatu!" so kričali gostje in, čim so 213 XVII | so kričali gostje in, čim so se za opatom zaprla vrata, 214 XVII | Danilo se je že, ko so Jernej Kos in njegovi hlapci 215 XVII | rekel ni ničesar. ~Polonico so nesli pred pristavo in jo 216 XVIII | bilo to nič čudnega. ~Ure so tekle in Matija je postal 217 XVIII | odkorakal Matija proti kočam, ki so bile dober streljaj oddaljene 218 XVIII | Skoro vsi prebivalci teh koč so se gnetli okrog ene koče 219 XVIII | in skočila v vodo." ~Tako so hiteli pripovedovat ljudje 220 XVIII | Zatične - a pred več dnevi so prišli Jernej Kos in njegovi 221 XVIII | babico siloma odpeljali. Mene so takrat skoraj ubili." ~" 222 XVIII | ve, kaj se je zgodilo, če so jo imeli na pristavi, je 223 XVIII | fantič. Še ni dolgo, kar so šle domov. Popolnoma vrtoglave 224 XVIII | domov. Popolnoma vrtoglave so še bile. Bog ve, kaj se 225 XVIII | vami uganjajo." ~Ljudje so se prestrašili, zakaj niso 226 XVIII | tudi - jaz tudi -" tako so kričali ljudje in dvigali 227 XVIII | hoteli priseči. ~V tem hipu so se odprla vrata in neka 228 XVIII | Opat se pelje." ~Res so se bila odprla velika vrata 229 XVIII | z dvorišča. Okrog njega so jahali njegovi gostje. Matija 230 XVIII | Pavel Glogvic. ~Velikaši so počasi odjezdili. Opat pa 231 XVIII | kakor da ne vidi prav. Oči so se mu izbulile in pogled 232 XVIII | Ko je ta spoznal Rovana, so njegove ustne zatrepetale 233 XVIII | smrtnem strahu in prsti so se krčevito zagrebli v kuto - 234 XVIII | in njegovim hlapcem, da so ugrabili Polonico in njeno 235 XVIII | Trepetaje radi take grozote so jo poslušali ljudje - trepetal 236 XVIII | mahom treščil ob tla. In vsi so planili na opata in ga začeli 237 XVIII | črhnil, ali iz njegovih oči so švigali plameni najstrahovitejšega 238 XIX | samostanu pripadajoča poslopja so bila zastražena in tudi 239 XIX | pojavil rdeči petelin. Kmetje so bili pristavo vžgali ... ~ 240 XIX | Dopovedoval je ljudem, da so vsi ljudje ustvarjeni enako 241 XIX | kričeča krivica je to, da so kmetje sužnji, tisti pa, 242 XIX | tisti pa, ki pravijo, da so Kristusovi namestniki, jih 243 XIX | ter ljudi prepričeval, da so menihi pokvarili Kristusovo 244 XIX | je čedalje, večkrat, da so bile samostanske njive opustošene, 245 XIX | samostanske njive opustošene, da so bila samostanska poslopja 246 XIX | samostanska poslopja vžgana in da so bili samostanski uslužbenci 247 XIX | napadeni in tepeni. ~Posebno so kmetje sovražili vojvodinjo 248 XIX | sovražili vojvodinjo Virido, ki so jo smatrali za glavni vzrok, 249 XIX | je medtem preskrbel, da so dobili grof Ortenburški, 250 XIX | odgovora ni dobil. Velikaši so bili vsi mnenja, da opatovo 251 XIX | dostojanstveniku. ~Tako so minili tedni in meseci in 252 XIX | in prišla je zima. Kmetje so se zdaj tu zdaj tam spuntali, 253 XIX | strani ravno v trenutku, ko so se kmetje zagnali na kočijo, 254 XIX | da doide kočijo, katero so vtem kmetje naskočili od 255 XIX | Matija pri kočiji, kmetje so bili že odprli kočijo in 256 XIX | prerinil med kmete. ~"Ni ga," so odgovorili kmetje, "samo 257 XIX | tej nevarnosti." Kmetje so udarili v smeh in začeli 258 XIX | Lejte jo, to gospodično," so se rogali, "zdaj je pa Rovan 259 XIX | lahko pustite." ~Nekaj časa so kmetje ugovarjali ali naposled 260 XIX | itak niso sovražili, nego so napadaje kočijo mislili, 261 XIX | roke vojvodinjo Virido. ~Ko so kmetje izpustili Margareto 262 XIX | Ko se je voz ustavil in so grajščinski hlapci prevzeli 263 XIX | ni ničesar izvedela. Da so bili kmetje uporni, da so 264 XIX | so bili kmetje uporni, da so delali škodo in napadali 265 XIX | usodi. ~Matijeva razkritja so naredila na Margareto strašen 266 XIX | tudi drugi. Prav živinsko so delali z revico. Pa pride 267 XIX | Nikdar!" Take in enake besede so šepetale njene ustne, ko 268 XIX | splazil čez dvorišče. Sicer so tam postajali oboroženi 269 XX | vse duše in njeni tlačani so ji to zaničevanje pošteno 270 XX | nič spotikala od tem, kar so opat in menihi dostikrat 271 XX | ugovarjala Margareta, "saj so kmetska dekleta ravno tako 272 XX | da življenje uživamo, to so plemenitaši in duhovniki, 273 XX | odslej previdnejša. Sicer pa so te tvoje nerodnosti le posledice 274 XX | hotel kosti zdrobiti, iz oči so mu švignili plameni. ~"V 275 XX | je čulo vpitje in po hiši so letali ljudje sem in tja, 276 XX | stopil k oknu in videl, da so nekoga nesli v hišo. ~"Nesreča 277 XX | postelji mož, okrog katerega so se sukali posli in nekaj 278 XXI | nepopisno potrtost. Šele sedaj so si bili dvorniki na jasnem, 279 XXI | vsi svoji razburjenosti so ljudje vendar zapazili, 280 XXI | je zavladala tišina. Vsi so bili zaglobljeni v svoje 281 XXI | molitev, potem pa odšla. Kmalu so ji sledili tudi drugi. Posli 282 XXI | sledili tudi drugi. Posli so prinesli nekaj gorečih sveč 283 XXII | Glogvicem, obračuna z vsemi, ki so se udeležili orgije na samostanski 284 XXII | pristavi. ~Velikaši, ki so se mudili kot gostje in 285 XXII | opatovi varuhi v samostanu, so nagovarjali opata, naj udari 286 XXII | krvavo plačali." ~Velikaši so izprevideli, da ima opat 287 XXII | opat prav, in zadovoljni so bili, ko jim je opat povedal, 288 XXII | dovolil zatiškim menihom, da so smeli zopet svobodno hoditi 289 XXII | naščujejo proti Rovanu. ~Menihi so bili nove svobode silno 290 XXII | silno veseli. Pogrešali so jo težko in njihova nezadovoljnost 291 XXII | razglasil svojo odredbo, so se menihi kar usuli iz samostana. 292 XXII | usuli iz samostana. Hodili so po hišah in po krčmah, popivali 293 XXII | spoprijeli in pretepali. Živeli so divje in razuzdano, in četudi 294 XXII | čisto nič premenili. Matere so začele strože paziti na 295 XXII | marsikatero nasilstvo, dasi so menihi zopet vtihotapili 296 XXII | podpirali tudi tisti menihi, ki so bili sicer njegovi nasprotniki, 297 XXII | ogovoril Markvarda, "po čim so pa zdaj odpustki? Kakor 298 XXIII | povzročil krvav punt. Kmetje so očitno govorili, da bi bilo 299 XXIII | da je mogel iz postelje, so imeli na smreški graščini 300 XXIII | Tudi pred petdesetimi leti so se kmetje spuntali, a prišla 301 XXIII | prišlo maščevanje in kmete so klali in obešali, da je 302 XXIII | tudi Matija. Posvetovali so se, kake korake naj sedaj 303 XXIII | rodbini." ~Vsi navzočniki so se močno začudili in od 304 XXIII | začudili in od vseh strani so letela na priorja vprašanja, 305 XXIII | do bogastva." ~Poslušalci so bili že jako radovedni in 306 XXIII | bili že jako radovedni in so silili v priorja, naj pride 307 XXIII | ta denar plačati." ~Vsi so strmeli nad tem razkritjem, 308 XXIII | nobeden ničesar zaslužil, nego so vsi opatu za ta pisma še 309 XXIII | domači jezik. V samostanu so skoraj sami Nemci in opat 310 XXIII | samo na korist. ~Zmenili so se, da sestavi Hugon Alba 311 XXIV | in za Rovana. In ta pisma so pomenila mnogo. S temi pismi 312 XXIV | opata. ~Opatovi nasprotniki so triumfirali in vse ljudstvo 313 XXIV | prave barve. Zagotavljali so vojvodinji, da so prijatelji 314 XXIV | Zagotavljali so vojvodinji, da so prijatelji opatovi, in jih 315 XXIV | Dne 6. julija leta 1405. so se zbrali menihi v veliki 316 XXIV | je bil tudi opat. Menihi so se napram opatu vedli jako 317 XXIV | izid volitve. Izvoljeni so bili sami najhujši njegovi 318 XXIV | vam to plačam." ~Menihi pa so hinavsko zavijali oči, zdihovali, 319 XXIV | krivico, in zagotavljali, da so volili tako, kakor jim je 320 XXIV | prikrivali svoje radosti in so v zatiških krčmah slovesno 321 XXV | obljube. ~Nekaj dni pozneje so se izvoljeni zastopniki 322 XXV | menihov odpeljali v Rein. Šli so preko Ljubljane, medtem 323 XXV | V Zatičnini in v okolici so z napetostjo in nestrpnostjo 324 XXV | Reinu, in zatiški menihi so tako rekoč dan in noč bili 325 XXV | Bila je nedelja. Ljudje so ravno odhajali od maše, 326 XXV | Jazbec. Kako bi trenil, so se ljudje vsuli okrog njega. ~" 327 XXV | nepopisno veselje. Vriskali so in vpili in šele zdaj se 328 XXV | zdaj se je videlo, kako so sovražili opata. Z vseh 329 XXV | sovražili opata. Z vseh strani so drli skupaj in kmalu je 330 XXV | menihi in hlapci iz samostana so privreli in zahtevali od 331 XXV | Matije pojasnila. ~Končno so Matijo spravili na samostansko 332 XXV | je pravil Matija. "Ko so bili gospodje zbrani in 333 XXV | Taka in podobna vprašanja so letela od vseh strani na 334 XXV | je popisal, kako krivico so delali opatje slovenskim 335 XXV | je in dober človek, kakor so mi pravili menihi v Reinu. 336 XXV | pravili menihi v Reinu. Vsi so rekli, da bo s kmeti lepo 337 XXV | splošno veselost in ljudje so naznanilo o novem opatu 338 XXV | bilo ljudstvo davno razšlo, so se čuli taki klici iz raznih 339 XXVI | obleko in od blizu in daleč so vreli ljudje skupaj, da 340 XXVI | novega opata. ~Proti poldnevu so se na ljubljanski cesti 341 XXVI | prikazovati oblaki prahu, obenem so zazvonili samostanski zvonovi, 342 XXVI | zvonovi, menihi pa, katerim so se pridružili velikaši iz 343 XXVI | velikaši iz bližnje okolice, so prišli k vratom in se razpostavili 344 XXVI | straneh. ~Bliže in bliže so se valili prašni oblaki. 345 XXVI | prašni oblaki. Razločevale so se že tudi posamične kočije 346 XXVI | je čul kak klic. In zdaj so ljudje, naj prej ženske 347 XXVI | padali na kolena in zaorili so klici: Vivat novi opat! - 348 XXVI | posebno ženski pogledi so viseli na njem in pričali, 349 XXVI | končno pa ostali menihi, ki so bili šli kot pooblaščenci 350 XXVI | polagoma zadiral na ljudi, ki so bili tik njega. ~"Šleve 351 XXVI | za Matijevo jezo, in ko so bili vozovi izginili na 352 XXVI | na samostanskem dvorišču, so se gnetli za vozovi in silili 353 XXVI | tiho molitev. Okrog njega so sali menihi. Tudi Rovan 354 XXVI | strani. Eden zadnjih, ki so zapustili cerkev, je bil 355 XXVI | kadar in kamor hočem. To so dragocene pravice in jaz 356 XXVI | prijateljev. In prav, ker so vse pritožbe proti meni 357 XXVII | največja nevolja. ~Tudi so se menihi silno jezili, 358 XXVII | prejšnji opat. Vsled tega so se samostanski dohodki precej 359 XXVII | Albertusu prevzete dolgove, so morali menihi dosti skromnejše 360 XXVII | skromnejše živeti, kakor so bili sicer vajeni. Albertus 361 XXVII | nikdar ljubosumna." ~Rovana so te prezirljive besede hudo 362 XXVII | meneč se za običaje, ki so veljali v plemskih krogih, 363 XXVIII | zbrane in njegovi pogledi so vedno iskali, kje da se 364 XXVIII | svojega učitelja. "Kje pa so vaše misli? Ali ste morda 365 XXVIII | in Rovan je odšel. Komaj so se vrata za njim zaprla, 366 XXVIII | Margareta na stol. Solze so ji zarosile oči in njene 367 XXVIII | oči in njene tresoče ustne so mrmrale: ~"Vojvodinja je 368 XXVIII | je pristopil k vratom, ki so bila samo priprta, in pogledal 369 XXVIII | poznate očaka Abrahama?" ~Vsi so pritrdili, da poznajo Abrahama 370 XXVIII | da poznajo Abrahama in da so že dostikrat o njem slišali. ~" 371 XXVIII | svojega spremljevalca, da so bile burke, ki jih je uganjal 372 XXIX | Novem mestu, na katerega so bili povabljeni različni 373 XXIX | podpišejo pričevalna pisma, da so vse proti njemu izrečene 374 XXIX | preiskati, drugi velikaši pa so brez obotavljanja to pismo 375 XXIX | večine zatiških menihov, ki so bili nezadovoljni z opatom 376 XXIX | Angelus iz Reina, sodniki pa so bili opat Albertus od Sv. 377 XXIX | zatiškega opata. ~V Zatičini so le malo vedeli o teh dogodkih, 378 XXIX | prijateljem Hugonom Albo. Sicer so mu misli dostikrat uhajale 379 XXIX | tam popolnoma domač in vsi so ga radi videli, ker je bil 380 XXIX | pri nji dolgo časa. In vsi so rekli, da to pomeni nekaj 381 XXIX | debela Maruša, povedala, da so bili vsi hlapci poklicani 382 XXIX | poklicani v orožarno in da so dobili povelje, da morajo 383 XXIX | mi je oni dan pravil, da so vse šentlamberške babnice 384 XXIX | gospodična Margareta." ~"To so sanje pijanega kaplana," 385 XXX | moral vdati. ~Kmalu nato so zadoneli rogovi in pred 386 XXX | se jim uklonim, četudi so krivični. Kajti edini postavni 387 XXX | samostanske ključe. ~Zdaj so se vrata vnovič odprla. 388 XXX | vrata vnovič odprla. Zapeli so rogovi in 200 oboroženih 389 XXX | samostansko dvorišče. Najprej so obstopili posamične stolpiče 390 XXX | zavzeli njih prostore. Tudi so se razpostavili po posameznih 391 XXX | posameznih poslopjih, ki so bili v samostanskem obzidju 392 XXX | dvorišče kočija. Zapeli so vnovič rogovi in iz kočije 393 XXX | premilostni opat Albertus!" so zakričali oboroženci in 394 XXX | bilo bivališče menihov, so Albertusovi prijatelji zaorili: " 395 XXX | vojsko, temni pogledi, ki so švigali iz njegovih oči, 396 XXX | švigali iz njegovih oči, pa so pričali, da kuje posebne 397 XXX | stal na strani. Zdaj pa, ko so vojaki stopili proti opatu 398 XXX | dotakne, tega ubijem." ~Zdaj so skočili tudi drugi vojaki 399 XXX | ga, tega puntarja!" Meči so žvenketali in krvaveč iz 400 XXX | Rovan na tla, medtem ko so drugi vojaki že zgrabili 401 XXX | reši življenje." ~Vojaki so nesli Rovana iz hiše. Albertus 402 XXX | prijatelje. ~In vso noč so praznovali sijajno zmago. ~ 403 XXXI | zopet opat v Zatčini. Menihi so mu brez obotavljanja obljubili 404 XXXI | hlapcem onih velikašev, ki so bili z njim prišli v Zatičino 405 XXXI | prišli v Zatičino in ki so ostali za nekaj časa tu, 406 XXXI | zgodilo. ~Šele v nedeljo so se odprla samostanska vrata 407 XXXI | menil pater Hugon. "Kmetje so že deloma pozabili, kako 408 XXXI | vendar kmetom pomagal, da so bile preklicane vse krivične 409 XXXI | jako živahno. Vse krčme so bile polne ljudi. Matija 410 XXXI | pomen," je dejal Hugon. "Ko so prišli pred stoletji menihi 411 XXXI | stoletji menihi v ta kraj, so začeli zidati samostan najprej 412 XXXI | in vedno kričal. Iz tega so menihi sklepali, da je to 413 XXXI | se je zgodilo. Sezidali so samostan, kjer stoji sedaj, 414 XXXI | prikazal noben menih. Prinesli so ljudem samo nesrečo in bili 415 XXXI | in trije drugi velikaši so odjezdili v Št. Lambert, 416 XXXI | je slišal to novico. Oči so se mu zasvetile. Planil 417 XXXII | snidejo pri oni hiši, v kateri so svoj čas obvezali Rovana, 418 XXXII | le hitro na delo." ~Možje so se vrnili na cesto. Tamo 419 XXXII | se vrnili na cesto. Tamo so na obeh straneh ceste zabili 420 XXXII | cesto vrv. ~"Kakor strune so napete te vrvice," se je 421 XXXII | kaj ne pokvari." ~Sedli so na stran ceste v senco, 422 XXXII | na strani proti Zatičini so se videle posamične luči. ~ 423 XXXII | na svoje mesto." ~Možje so se tiho splazili bliže k 424 XXXII | splazili bliže k cesti. Vendar so gledali na to, da jih je 425 XXXII | smuknil na ono stran, od koder so prihajali jezdeci, in je 426 XXXII | pripravljen udariti z njo. ~Počasi so se bližali jezdeci. Vsi 427 XXXII | bližali jezdeci. Vsi trije so jahali vštric in se šalili 428 XXXII | hoditi v vas." ~Jezdeci so udarili v smeh. Ravno v 429 XXXII | smeh. Ravno v tem trenutku so prišli mimo mesta, kjer 430 XXXII | šibe in nekaj klicev. Konji so preplašeni poskočili - se 431 XXXII | grmovja. In s hura klici so se odzvali njegovi pomočniki. 432 XXXII | Kakor volkovi na svoje žrtve so se Matija in njegovi tovariši 433 XXXII | zgrabili in kakor bi trenil, so bili napadenci zvezani. ~ 434 XXXII | stopil pred svoje jetnike, ki so bili od presenečenja in 435 XXXII | zatiškega opata." ~Jetniki so se prestrašili in začeli 436 XXXII | povem v tile hiši." ~Prišli so bili do Gregorjeve koče 437 XXXII | smrt tistih vitezov, ki so bili danes v Št. Lambertu. 438 XXXII | njegovi spremljevalci pa so s svojimi jetniki krenili 439 XXXIII | je od togote divjal, ko so pripeljali pred njega znanega 440 XXXIII | Lambert vprašat, kje da so grof Lamberg in njegovi 441 XXXIII | ko se mu je sporočilo, da so že prejšnji večer zapustili 442 XXXIII | vrnejo v samostan, in ker so na cesti našli dva njihova 443 XXXIII | vdal. Sumil je takoj, da so napad izvedli smreški ljudje. 444 XXXIII | pestil Gregorja, kdo da so bili napadalci. ~Gregor 445 XXXIII | vred v svoji koči in da so ga prislili iti v samostan 446 XXXIII | naznanit vso stvar. ~"Kmetski so bili oblečeni, premilostni 447 XXXIII | Iz naših krajev niso, ker so govorili tako zategnjeno, 448 XXXIII | hrvaški. Bog ve, od kod so prišli?" Opat je odredil, 449 XXXIII | menihe pa je napodil, da so morali iti po hišah poizvedovat, 450 XXXIII | smreški grad poslani vohuni so se vrnili s poročilom, da 451 XXXIII | Vitezi se že itak jeze, ker so v strahu za Lamberga in 452 XXXIII | se vendar prepričati, če so Lamberg in njegovi tovariši 453 XXXIII | tovariši ujeti." ~"Razbojniki so jih medtem morda že usmrtili," 454 XXXIII | kakor vsi opati." ~Letele so še ostre puščice sem in 455 XXXIII | prišedši do vozička, in solze so ji zalile oči. "Ali me še 456 XXXIII | vitez Kozobradec, to pa so moji uslužbenci." ~Matija 457 XXXIII | njegovih besedi. Razšli so se v prijateljstvu. Grof 458 XXXIII | Lamberg in njegovi tovariši so odšli proti Zatičini, Matija 459 XXXIII | več slišala besedi, ker so prijezdili na grad grof 460 XXXIII | tleskala v roke, se smejala, da so ji prišle solze v oči, in 461 XXXIII | ne more biti! Škoda, da so minili tisti časi, ko je 462 XXXIV | opat in menihi. Menihi so pustili opatu popolno svobodo, 463 XXXIV | vsakovrstne orgije, za katere so menihi dobivali ženske od 464 XXXIV | žarela je in hudi pogledi so švigali na predrznega Matijo, 465 XXXIV | glavo. In misli njegove so zletele v Št. Lambert in 466 XXXV | XXXV. ~V Št. Lambertu so imeli goste. Vojvodinja 467 XXXV | preselil v Št. Lambert, ker so se vsi vitezi, ki so bili 468 XXXV | ker so se vsi vitezi, ki so bili Albertusa spremili 469 XXXV | Vojvodinja je vse storila, da so se njeni gostje kar najbolje 470 XXXV | Rovana v boljšo voljo. Rovana so težile nekake temne slutnje, 471 XXXV | Rovan z nami v Št. Vid. Vsi so že pripravljeni za ta izlet, 472 XXXV | nama tam manjka? "enske so prijazne, pijača pa izvrstna. 473 XXXV | samostan. Bridka čutila so ga prešnila, ko je po tolikem 474 XXXV | Rovan in njegovi ljudje so ga spremljali na konjih. 475 XXXV | spremljali na konjih. Ko so prišli mimo Šent Lamberta, 476 XXXV | prišli mimo Šent Lamberta, so videli na oknu opata Albertusa. 477 XXXV | zmeni. Ko sem prišel sem, so me sprejeli z ljubeznijo, 478 XXXVI | izposlovala, da opatje, ki so meni sovražni, ne bodo imeli 479 XXXVI | Vsakdanja navada je v Rimu, da so gluhi, če trkajo na vrata 480 XXXVI | množice skupaj, kakor da so radostno gledale največjega 481 XXXVII | kakor obče duhovnik." ~Opata so te ostre besede jako neljubo 482 XXXVII | da ste opat. Vaše roke so krvave in če bi Vas hotel 483 XXXVII | me uničite. Vaše grožnje so torej nepotrebne. Eno pa 484 XXXVII | ponosno odšel, Rovana pa so zdaj premagala njegova čustva, 485 XXXVII | med njim in opatom. ~Vtem so se odprla vrata in vstopila 486 XXXVIII| nenavadno odlikovala. ~"To so pa jako zanimive stvari," 487 XXXVIII| strmela in bridka čustva so ji zalila srce. Sama ni 488 XXXVIII| malenkostnih dogodkov, ki so to potrjevali. ~Opat je 489 XXXVIII| je bila Margareta sama, so jo premagala čustva tako, 490 XXXIX | te Margaretine besede so šumele Rovanu po glavi in 491 XXXIX | priče. Sprejeli in pogostili so ga sijajno. Opat je zaslišal 492 XXXIX | zaslišal vse tiste menihe, ki so bili svoj čas tožili Albertusa, 493 XXXIX | čas tožili Albertusa, a so bili sedaj vsi Albertovi 494 XXXIX | Albertovi prijatelji, in vsi so po vrsti prisegli, da so 495 XXXIX | so po vrsti prisegli, da so bile njihove tožbe neosnovane 496 XXXIX | nobenega ni pekla vest, da so po vrsti po krivem prisegli. 497 XXXIX | Koroško v Vetrinj, kamor so bili sklicania tudi opat 498 XXXIX | Castiel v to ni privolil, so se Angelus in tovariši pritožili 499 XXXIX | povedal, kam da gre. ~Pretekli so meseci. V samostanu so živeli 500 XXXIX | Pretekli so meseci. V samostanu so živeli razkošno in razuzdano