Part

 1 II    |            pismo siloma vzeti, saj pater Markvard, naš častivredni
 2 XXIII |           k njemu Matija. ~"Gospod pater," je rekel, "prosi Vas,
 3 XXIII |         potegnil na svojega konja. Pater se je branil na vso moč,
 4 XXIII |          Zdaj pojdiva k bolniku." ~Pater Tiburcij je ostal več tednov
 5 XXVIII|            kdor me je poznal. Celo pater Vinfrid, ki me je učil pisati
 6 XXIX  |            menil sicer malobesedni pater Hugon, ki je doslej molče
 7 XXIX  |            orožje," je mirno rekel pater Hugon. "V kuti ne morem
 8 XXXI  |      prijatelj," je žalostno menil pater Hugon. "Kmetje so že deloma
 9 XXXI  |         naj poskusim? Svetujte mi, pater Hugon, saj ste moder mož,
10 XXXI  |         prelil," je slovesno rekel pater Hugon. "Kaj naj storiva,
11 XXXI  |      pristavil z gorjupim zasmehom pater Hugon. ~Proti večeru sta
12 XXXII |            stran, kjer ga je čakal pater Hugon s hlapcema. ~"Doslej
13 XXXIII|             v kateri sta Matija in pater Hugon s svojimi jetniki
14 XXXV  |            Lambert. ~Med tem se je pater Hugon Alba povrnil na Smreko
15 XXXV  |           pri deželnem glavarju." ~Pater Hugon je bil povedal resnico.
16 XLI   |     samostana." ~Zdaj je pristopil pater Konrad in rekel Rovanu: ~"
17 XLI   | najsmelejše načrte za prihodnost. ~Pater Hugon," je dejal, "mi je
18 XLII  |          je začel uvidevati, da je pater Hugon le imel prav, ko mu
19 XLII  |     Meništvo," je bil dejal takrat pater Hugon, "se je preživelo
20 XLII  |           razumel, kaj da je hotel pater Hugon povedati s temi besedami,
21 XLII  |           iz njega neko skrivnost. Pater Hugon je bil izgubil vero.