Part

 1 I      |         temnimi očmi." ~Rovan je sedel k ognjišču in potegnil Polonico
 2 III    |     oglasil Matija in ves upehan sedel na stegno ubitega konja. ~"
 3 VI     |  spremljevalci. ~Opat Angelus je sedel na častno mesto pod velikim
 4 VI     |      vsaki strani od njiju pa je sedel eden pisarjev vizitatorjevih. ~
 5 XI     |       odšla v hišo, Matija pa je sedel poleg Polonice na klop in
 6 XII    | zadovoljno srkaje rujno kapljico sedel v izbi ter dražil Poloničino
 7 XIII   |      vdrli v sobo. Matija, ki je sedel za mizo je planil kvišku,
 8 XIV    |        škripaje z zobmi sikal in sedel na posteljo. ~Polonica je
 9 XVII   |         oglašali drugi. ~Opat je sedel nem na svojem stolu, v očeh
10 XIX    |         pa bo," je rekel Matija. Sedel je na klop, vzel za vsak
11 XXVIII |     kočijaža Matevža, ki je tudi sedel za mizo in z odprtimi usti
12 XXXI   |        je z nepopisno ošabnostjo sedel na svojem sedežu, kar pred
13 XXXIII |      Smreko. ~Popoldne je Matija sedel zamišljen v sobi, ki je
14 XXXV   |          vsled prestane bolezni, sedel pred njo in se zahvaljeval
15 XXXVI  |  odsevala z obraza. ~Albertus je sedel poleg vojvodinje, in ko
16 XXXVIII|    Rovana," je menil opat, ko je sedel sam pri Margareti. ~Začel
17 XXXIX  |    prihodnost. ~Vtem je Rovan že sedel pri vojvodinji, ki ga je
18 XLIII  |      Rovan slučajno doma. Sam je sedel v pisarnici svojega očeta
19 XLIII  |      postal takoj pohleven in je sedel k svojemu vrču. ~"Čudno,
20 XLIV   |       vzel sulico pod pazduho in sedel na stopnice. Iz suknje je