Part

501 XXXIX  |            novih bremen. V samostanu so imeli vse polno žensk in
502 XL     |         slabo za opata Albertusa, da so opatje kot preiskovalni
503 XL     |              na Smreki. Proti večeru so ga prišli klicat in moral
504 XLI    |              v samostan, čigar vrata so bila na stežaj odprta. Na
505 XLI    |           stežaj odprta. Na dvorišču so bili zbrani vsi menihi s
506 XLI    |          patru Hugonu Albi." ~Menihi so bili skrajno neugodno presenečeni
507 XLI    |              neugodno presenečeni in so burno ugovarjali, ali pomagalo
508 XLI    |              Našel je osem žensk, ki so priznale, da žive več mesecev
509 XLI    |             več slišalo. Na pristavi so jo bili tedaj izpustili
510 XLI    |     Samostanski uslužbenci in kmetje so od tedaj neprestano iskali
511 XLI    |             jim je res posrečilo, da so jo iztaknili pri nekem oglarju
512 XLII   |            in meniha Mihael in Ivan, so bili zaprti v vetrinjskem
513 XLII   |         začelo svitati. ~V samostanu so vladale sedaj nekam drugačne
514 XLII   |            za časa Albertusa. Menihi so se morali držati vsaj glavnih
515 XLII   |             še vedno ni bilo. Menihi so pogostoma hodili iz samostana
516 XLII   |             hiše po okolici. Pri tem so vedno skrbeli, da so ujeli
517 XLII   |             tem so vedno skrbeli, da so ujeli kaj drobiža za maše
518 XLII   |       Zgodilo se je pa dostikrat, da so kmetski fantje zasačili
519 XLII   |            strogo izterjuje vse, kar so bili kmetje dolžni dajati.
520 XLII   |              ki jih je moral nositi, so bila silno velika, a zmagoval
521 XLII   |             je zgodilo?" ~"Hude reči so se zgodile, strašne reči!
522 XLII   |         dolže. Ali dolže ga in zaprl so ga v strašno ječo - tako
523 XLII   |             ga v strašno ječo - tako so mi pravili naši menihi -
524 XLII   |          strahopetnež. Tega potepuha so zaprli, a v ječi se mu prav
525 XLII   |             modroval Matija, "in vsi so maščevalni. Albertus je
526 XLIII  |              da pretrga vse vezi, ki so ga vezale na njegove prebivalce.
527 XLIII  |             pisal, ali njegove misli so blodile po drugih krajih
528 XLIII  |           kaznuje. Samostanske kašče so polne in premoženje se množi,
529 XLIII  |              prvi postreže." ~Začuli so se težki koraki. Dekla,
530 XLIII  |         molče sedela pri njima. Lica so ji žarela, v očeh pa se
531 XLIV   |         vrnil v zatiški samostan. Ko so bili zaklenili vrata, je
532 XLIV   |        Obhodil je vse prostore, kjer so bile nastavljene straže
533 XLIV   |           oglasila sova. V samostanu so že vsi počivali in tudi
534 XLIV   |          glavnih in stranskih vratih so spale, ker ni bila navada,
535 XLIV   |            opat! Zdaj pojdi!" ~Možje so zapustili stolpič. Jetnik
536 XLIV   |           privezal na konja in potem so vsi trije zdirjali proti
537 XLIV   |      Ljubljani. ~Danilo se je že, ko so prišli do mesta, in morali
538 XLIV   |           prišli do mesta, in morali so čakati še dobro uro, predno
539 XLIV   |          čakati še dobro uro, predno so se odprla mestna vrata.
540 XLIV   |           reklo se bo morda tudi, da so jetnika pregovorili in podkupili
541 XLIV   |   pregovorili in podkupili tisti, ki so ga skrivaj odpeljali iz
542 VL     |         deželni glavar grof Celjski, so bili silno pobiti in čisto
543 VL     |              Opat Peter je trdil, da so Albertusovi prijatelji osvobodili "
544 VL     |               kaj bi storili. Začeli so popolnoma novo preiskavo
545 VL     |      samostanske ljudi iz Reina, ker so bili po notarju Leutwinu
546 VL     |         Reinu za hlapca. Te izpovedi so bile za "morilca" jako ugodne,
547 VL     |          jako ugodne, kajti pokazale so, da sploh ni mogel nikdar
548 VL     |         Albertus iz ječe, ali opatje so sklenili, da ne sme nikdar
549 VL     |         prišel iz ječe. ~"Moji dnevi so šteti," je s trpkim usmevom
550 VL     |             da bi šel v samostan, ko so se vrata odprla in je v