Part

  1 I      |        Andrej vračal v samostan. Ni pa šel naravnost. Sredi pota
  2 I      |     trenutek je prisluškoval, potem pa rahlo potrkal na desko,
  3 I      |         trepetajoče dekle, ki se je pa hitro izvilo iz njegovega
  4 I      |            starka zlovoljno. "Zakaj pa prihajate tako pozno ponoči?
  5 I      |          poleg sebe na klop, starka pa je sedla na nasprotno stran
  6 I      |             postali oskrbnik - tako pa ste samostanski vojak, iz
  7 I      |          praporščak zatiškega opata pa je le treba prilike, da
  8 I      |         hitro postanem oskrbnik ali pa še kaj več. Ravno sedaj
  9 I      |           so že veliko obljubovali, pa so še vselej svojo besedo
 10 I      |             božji namestniki - -" ~"Pa hudičevi zavezniki," je
 11 I      |          doživela." ~"Če kaj veste, pa povejte," je dejal Andrej, "
 12 I      |           sedež k Rovanovemu, potem pa skoro šepetaje jela pripovedovati: ~"
 13 I      |             drhtela Polonica, Rovan pa je pristavil: "Prav se mu
 14 I      |          nisem vsega zapomnila. Ali pa sem tudi že pozabila. Zadnji
 15 I      |       pozabila. Zadnji kmetski punt pa mi je ostal v spominu. Kakih
 16 I      |        kaznovan zaradi punta. Komaj pa so se kmetje razšli, začelo
 17 I      |       povedala iz usmiljenja. Sedaj pa, ko imaš znanje s samostanskim
 18 I      |           srepo predse v tla, Rovan pa se je zamišljeno igral s
 19 I      |     razlegalo daleč na okoli, potem pa prepevaje veselo fantovsko
 20 II     |          Andrej sam pri sebi, rekel pa ni ničesar. ~"V tem zavoju
 21 II     |            Ljubljane, odločil se je pa za to pot tudi iz ozira
 22 II     |        razen opata in Friderika, ki pa sam ničesar več nima in
 23 II     |        kakor bi to ne bilo nič, nam pa, ki mu služimo, je zdaj
 24 II     |       slučajno utrgal vejico, potem pa pognal svojega konja proti
 25 II     |         pozdravil s klobukom, potem pa pognal konja in zdirjal
 26 III    |          sovražnim namenom. ~"Pozor pa meč v roke," je zaklical
 27 III    |             zadel je le konja, tega pa s tako močjo, da je konj
 28 III    |            svoja sovražnika, Matija pa je hitel drugemu tovarišu
 29 III    |         zgrudil na tla, njegov konj pa je zdirjal čez polja v noč. ~
 30 III    |           se zdaj lotila Matije, ki pa se ni hotel bojevati z njima,
 31 III    |             jezdecu. ~"Če živi - mu pa upihni luč življenja, saj
 32 III    |          kako se piše. Tujec je, ki pa večkrat prihaja k valptu.
 33 III    |    zadovoljno poročal: ~"No, to pot pa ni bil boj zastonj. Tisti
 34 III    |       rešena njegova duša." ~Matija pa nikakor ni bil mnenja, da
 35 III    |          jih površno obvezal, potem pa poklical brodnika. Z Matijo
 36 IV     |         duška svojim čutilom. ~"Kaj pa je s tem mladeničem?" je
 37 IV     |          sta odnesla pete, trem sva pa pomagala s tega sveta. V
 38 IV     |       celjski grof Herman, v drugem pa opatovi nasprotniki, ki
 39 IV     |         Viljem pl. Kozjak, podpiral pa mogočni grof Ortenburški.
 40 IV     |          samo samostanski vojaki in pa vojvodinja Virida, ki je
 41 V      |        tožili različni velikaši, da pa sta vizitatorju in pa vojvodi
 42 V      |            da pa sta vizitatorju in pa vojvodi Viljemu pisala tudi
 43 V      |          imenu kristjani, v resnici pa pravi pogani. Vpeljali so
 44 V      |           svojo naklonjenost. ~Opat pa se je natihem smejal, in
 45 V      |       desetino od ajde, v samostanu pa se je noč in dan popivalo
 46 V      |             vse po volji in zato je pa brez posebnih skrbi pričakoval
 47 V      |        nevšečni obisk. ~V samostanu pa je bil človek, ki je z bistrim
 48 VI     |       opravil kratko molitev, potem pa so se vsi samostanci zbrali
 49 VI     |        spremljevalca, opat Albertus pa je imel na svoji strani
 50 VI     |          ostane na svojem mestu ali pa bo primoran se umakniti.
 51 VI     |            na vsaki strani od njiju pa je sedel eden pisarjev vizitatorjevih. ~
 52 VI     |              iz oči opata Albertusa pa je švignil po zbranih menihih
 53 VI     |             na usta opata Albertusa pa je legel usmev tihega ponosa
 54 VI     |       priprave za večerjo. Nenadoma pa se je oglasil opat vizitator
 55 VI     |           stanovanja menihov, sedaj pa je hotel vizitator videti
 56 VI     |      brenčal: "Le jokaj, jokaj, al' pa ne, saj nisi več moje dekle ..."
 57 VI     |        strela zadela, opat Albertus pa se je tiho zasmejal, tiho
 58 VI     |             sta sedeli za mizo, ena pa je vlekla za škorenj široko
 59 VI     |      renčala: "Le jokaj, jokaj, al' pa ne, saj nisi več moje dekle." ~"
 60 VI     |             k vratom, opat Albertus pa je s porogljivim usmevom
 61 VI     |         dejala: "Dva sta moja, eden pa Ančkin." ~"In kdo je oče?
 62 VI     |            more razločiti. Sicer je pa že naš ljubi Odrešenik -
 63 VI     |           drzneš tako govoriti. Kdo pa si?" ~Matija, ki je bil
 64 VI     |            in trinajstkrat ranjen - pa še vselej srečno ušel peklu." ~"
 65 VI     |          samostana - takoj. - Sedaj pa pojdimo dalje." ~
 66 VII    |          ste nam očitali. Prosil bi pa, milostni gospod opat, da
 67 VII    |       kmetsko nezadovoljnost. Sicer pa so v samostanu tudi prav
 68 VII    |      posebno odlikoval. ~"Morda nam pa ti lahko poveš, kaj kmetje
 69 VII    |          dela kakor živina, žanjemo pa mi, ki ničesar ne delamo.
 70 VII    |            in razuzdano." ~"Prej si pa rekel, da nisi kriv tistih
 71 VII    |         mojimi očmi godilo. Resnica pa je, da v samostanu živimo
 72 VII    |            in večje desetine, povrh pa še izsiljuje iz njega denar
 73 VII    |            to zaslužena kazen. Zato pa Vas prosim, premilostni
 74 VII    |             je pristavil: "Za sedaj pa blagovolite poskrbeti, da
 75 VIII   |            prior Markvard, vojščaki pa so imeli naročilo, da strogo
 76 VIII   |           Strela božja, čemu naj se pa poboljšam! Kdor se poboljša,
 77 VIII   |        smejali Matijevi filozofiji, pa ta se ni dal premotiti,
 78 VIII   |        grajščaki in bogataši. Sicer pa imam, kar je potrebno za
 79 VIII   |           Za noben denar!" ~"Kaj bo pa po smrti, Matija? Misli
 80 VIII   |        usmiljenja imel. Zakaj bi me pa trpinčil, če mu vse življenje
 81 VIII   |             primerno zavrnil, potem pa zasukal pogovor na druge
 82 VIII   |            druge stvari. Pomagal je pa zopet prazniti vrče in tako
 83 VIII   |       odpravil v samostan, vojščaki pa so legli spat. ~Ko je prior
 84 VIII   |             je imel pri sebi, potem pa ga položili za neki grm
 85 VIII   |      zamašenimi usti na tleh - ječa pa je bila prazna. Hugon Alba
 86 VIII   |           ter druge vojščake, potem pa dejal ravnodušno: ~"Naj
 87 VIII   |             Če je ušel, je ušel. To pa Vam povem, da Hugona niso
 88 VIII   |           da si ti oprostil Hugona. Pa veš, brez mene bi ne bil
 89 VIII   |        plačila, če ne na tem svetu, pa na onem." ~Tedaj se je Matiji
 90 VIII   |           je vzkliknil: ~"Tedaj bom pa tudi jaz po oblakih hodil
 91 IX     |        bičem pognal iz sobe, obenem pa odredil, da menihi tri mesece
 92 IX     |          mogel ganiti. Iz samostana pa brez opatovega dovoljenja
 93 IX     |           bil štirinajst dni pijan, pa če bi moral živ v pekel.
 94 IX     |         priti do nove veljave. Zato pa je treba denarja in vse
 95 IX     |      posvečeno temu namenu." ~"Kako pa misliš to doseči?" je radovedno
 96 IX     |      priporočenega ji ženina. ~Opat pa ni odnehal, nego prav tako
 97 IX     |       odvzela veliko skrb. Ti bi mi pa tudi omogočila, da bi za
 98 IX     |            vzamem in ga ne vzamem - pa naj se zgodi kar koli." ~
 99 X      |             kakor pogani, plačujejo pa vendar." ~Zbrani menihi
100 X      |       prinesti vsaj pet srebrnikov, pa je bilo vse zastonj. Še
101 X      |           ga držita celjski grof in pa vojvodinja Virida." ~"Kaj
102 X      |          dobri in pošteni gospodje. Pa še kako. Ali se že kdaj
103 X      |           dele v hudobne in nevarne pa na dobre in poštene? He!" ~
104 X      |           ali duhovniške krvi! Zato pa ostanem tu na straži, kajti
105 X      |        morda že sploh odšel." ~"Kaj pa se je zgodilo?" je ves presenečen
106 X      |            bil tega Rovana posekal, pa je odnesel pete!" ~Teman
107 X      |             se pusti metati ob tla, pa se ne upa prijeti za meč." ~
108 X      |            povesil glavo, Margareta pa je po kratkem molku brezskrbno
109 X      |            nekaj izrednega, govoril pa ni več o tej stvari ... ~
110 X      |    razmišljal o tem dogodku, končno pa rekel sam sebi: ~"Ta Rovan
111 X      |            mu gredo na leto, medtem pa bo časa dovolj, da pomirim
112 XI     |      vojvodi Viljemu ..." ~Polonica pa se ni dala utolažiti. Tudi
113 XI     |          sta tolažila stara mati in pa Matija Jazbec, katerega
114 XI     |            Eno merico rakije zvrni, pa ti bo koj odleglo!" ~"Beži,
115 XI     |       samostanski vojščak?" ~"Zakaj pa ne?" se je čudil Matija. "
116 XI     |       vprašala in si otrla solze. ~"Pa še kakšno!" se je bahal
117 XI     |           je rada pila." ~"Zakaj je pa nisi vzel?" ~"Zakaj? Hm!
118 XI     |             rakije odvadim, jaz sem pa hotel, naj se je ona odvadi.
119 XI     |             mož tepe, ima prav. Kaj pa vedno tišči v farovž." ~
120 XI     |       gozdih kmalu palic zmanjkalo. Pa ženske niso same krive.
121 XI     |           tudi," je rekla starka. ~"Pa se vam ni treba ničesar
122 XI     |            Mene ne potrebujete? Kaj pa hočeta ve dve. Sami sta" ~"
123 XI     |             ljudem za strašilo, vam pa za toložbo, da čuva nad
124 XI     |            bom prihajal zjutraj ali pa zvečer, da vidim, kako je
125 XI     |             je odšla v hišo, Matija pa je sedel poleg Polonice
126 XI     |         nekaj hipov po zraku, potem pa švigne kakor strela z neba
127 XI     |             ne upa sem gor, podnevi pa je dosti sosedov, ki bi
128 XI     |            že ne pride nazaj ali si pa izbere drugo, pasja dlaka -
129 XI     |            če bi drugače ne šlo, te pa vzamem - jaz!" ~In zdaj
130 XII    |      zapustiti samostan. ~Med kmeti pa je vrelo. Opat je od njih
131 XII    |             denarja, opatovi gostje pa so kmetske žene in hčere
132 XII    |    samostanski službi kot lovec, da pa je pobegnil, ker je pretepel
133 XII    |          bil nanj naletel. Sicer je pa njegova nezaupnost kmalu
134 XII    |            ne nadleguje. ~Prišel je pa dan, ko je bil Matija kaj
135 XII    |          pogled spoznal opata, opat pa je spoznal njega, a vendar
136 XII    |         povedal, da sem te zasačil, pa te nisem prijel." ~"In če
137 XII    |          moža v miru." ~"Burke? Kdo pa uganja burke? Kaj delajo
138 XII    |      Polonica sta se čudili, Matija pa se je obrnil do dozdevneta
139 XII    |         menoj. Malo te bodo zaprli, pa bo dobro. Prav lahko boš
140 XII    |      potisnila Matijo v kot, Matija pa je skakal kakor besen in
141 XII    |       ukazal Matija. "Ti, Polonica, pa prinesi kak štrik, da ga
142 XII    |        oglasila Polonica. ~"Pogumen pa si, Matija, pogumen," se
143 XII    |           desetkrat treščil ob tla. Pa nisem hotel. Kar sta videli,
144 XII    |        mislil, da ga ne poznam. Jaz pa sem ga spoznal tisti trenutek,
145 XII    |         vzkliknili obe ženski. "Kdo pa je?" ~"Volk vseh volkov -
146 XIII   |            rekel opat Jerneju, "ali pa ju spravi celo v vas, da
147 XIII   |           zapri v klet, na Polonico pa dobro pazi. Čim se nekoliko
148 XIII   |           so pustili v gozdu, potem pa se splazili, skrivajoč se
149 XIII   |           Huda bo, Jernej." ~"Ti si pa strahopetnik," je govornika
150 XIII   |            dal tri cekine, za to bo pa dal še več. In kaj bi se
151 XIII   |        Matija "za strašilo". Matija pa je bil v hiši. Čeprav je
152 XIII   |             kdo ne pobegnil, ostali pa da gredo v kočo. ~Vrata
153 XIII   |        Polonci samo smejali. Starka pa ni zinila besede. Krčevito
154 XIII   |         stikala roke, iz njenih oči pa so švigali plemeni najhujšega
155 XIII   |      svojega konja Polonico, starko pa drugi hlapec in potem so
156 XIII   |            bi bilo kmalu bolje. No, pa voda bo tudi pomagala." ~
157 XIII   |             vaš služabnik, zdaj bom pa vaš sovražnik in ne bom
158 XIV    |       opremljeno sobo, njeno babico pa so zaprli v klet. In v tem,
159 XIV    |            duhovnikih sploh, zlasti pa o zatiških menihih. Ker
160 XIV    |        njenega lica. V tem trenutku pa je Polonica tudi že odskočila
161 XIV    |       usedel na posteljo. ~Polonica pa se mu je izvila iz rok in
162 XIV    |            Povesila je glavo, potem pa zajokala, se vrgla na kolena
163 XIV    |           po sobi sem in tja, potem pa se je ustavil pred Polonico,
164 XIV    |          hrib z babico vred. To noč pa ostanem pri tebi." ~Polonica
165 XIV    |         porogljivo smejal opat. "Ti pa ne pozabi, da sem jaz opat
166 XIV    |             rok. Pustite me!" ~Opat pa jo je prijel še trje in
167 XIV    |             zapri jo v klet - potem pa pošlji kakega človeka sem.
168 XIV    |             Polonico za roko, potem pa začel klicati hlapce. Prihiteli
169 XV     |             uganiti - o tem slučaju pa ničesar ne veš." ~"Ali misliš
170 XV     |           so udarile v smeh, Matija pa se ni dal premotiti, nego
171 XV     |         najti, to je umetnost. Zato pa jaz na tisteg kralja Salamona
172 XV     |           vprek vpiti na Matijo, ta pa se je le zadovoljno smejal,
173 XV     |      nedeljo sem bil v Višnji gori, pa sem slišal, da je krčmarjeva
174 XV     |   krčmarjeva mačka vrgla eno mačico pa enega psička." ~"To je že
175 XV     |            Marka je zazijal, ženske pa so planile na Matijo, obsipale
176 XV     |           napadel in ranil." ~"Kdaj pa se je to zgodilo?" je vprašal
177 XV     |       zamislil, čez nekaj trenutkov pa je vstal in dejal staremu
178 XV     |           in Matijo v hišo. ~Matiji pa se je lice zmračilo in globok
179 XVI    |             se je zgodilo, zamolčal pa mu je, da je zatiški opat,
180 XVI    |            bi se šalil. Zakaj bi se pa ne pomenila o zakonskem
181 XVI    |           jo hočeš ti vzeti." ~"No, pa povej svoje mnenje," je
182 XVI    |            ki se sploh ne ženi. Kaj pa je zakonski mož? Reva vseh
183 XVI    |             hlače oblači - nosi jih pa žena. In to naj bo sreča?" ~
184 XVI    |          kratki odgovor Andrejev. ~"Pa je škoda," je menil Matija. "
185 XVI    |            pripovedovanje. ~"Ti bom pa jaz povedal," je nadaljeval
186 XVI    |          tri zdravila: glad, čas in pa štrik." ~"Ali se naj obesim?"
187 XVI    |          jaz nekaj svetoval." ~"Kaj pa?" ~"Nekaj imenitnega!" ~"
188 XVI    |              dodal ves prestrašen: "Pa saj to je - opatova desna
189 XVI    |           je - opatova desna roka - pa ne da bi opat -" ~"To morava
190 XVII   |            nekoliko zamislil, potem pa, kakor da je prišel do določenega
191 XVII   |   vsakovrstne opazke. Pavel Glogvic pa se je sklonil k Polonici
192 XVII   |             na svojem stolu, v očeh pa se mu je brala osvetoželjnost. ~"
193 XVII   |             velikaše. Pavel Glogvic pa se je prerinil do Polonice
194 XVII   |             skoro do opata. ~Medtem pa je pristopil neki drugi
195 XVII   |            trenutek na nogah, potem pa padla na tla. ~"Prinesite
196 XVII   |           imejte usmiljenje!" ~Opat pa je ni poslušal. Počasi je
197 XVII   |           ga je prejela moja oseba, pa naj Vam ne krati veselja.
198 XVII   |       trenutkov je omahovala, potem pa skočila v vodnjak. Začul
199 XVIII  |         znorela," je menil Matija, "pa je obleko vrgla od sebe
200 XVIII  |         Rovan je bil njen ženin." ~"Pa ni iz našega kraja," je
201 XVIII  |            je dejala neka ženska. ~"Pa Kovačeva Lenka in več drugih
202 XVIII  |             godilo." ~"Pravični bog pa sedi na prestolu in gleda
203 XVIII  |          take reči ..." ~"Zakaj jih pa trpite," je ves besen zatulil
204 XVIII  |          vajeni takih besed, Matija pa v besnosti še zapazil ni
205 XVIII  |          razkošju in obilnosti - vi pa stradate. Ali nimate nič
206 XVIII  |           so počasi odjezdili. Opat pa je z umerjenimi koraki šel
207 XVIII  |          poglede na posteljo. Komaj pa je zazrl Polonico, se je
208 XVIII  |           Noga mu je zastala, glavo pa je nagnil naprej, kakor
209 XVIII  |         opat ne pozna tega dekleta, pa ga je vendar več tednov
210 XVIII  |             bili dobri z menoj, jaz pa sem Vam pošteno služil,
211 XVIII  |         trenutek je omahoval, potem pa dvignil roko in zaklical
212 XVIII  |        slovesno: ~"Prisegam!"  Zdaj pa se je pririnila neznana
213 XVIII  |             Mi smo le kmetje, on je pa duhovnik. Cesarski sodniji
214 XVIII  |            njeno bledo lice. Matija pa je sunil opata z nogo in
215 XIX    |        sestro Margareto. Vzlic temu pa je opat trepetal. Ni se
216 XIX    |             so kmetje sužnji, tisti pa, ki pravijo, da so Kristusovi
217 XIX    |            otroke, na Rovanov poziv pa je prišel na grad Smreko,
218 XIX    |           sedanjim razmeram. Zaupal pa ni tega nikomur, pač pa
219 XIX    |             pa ni tega nikomur, pač pa sklenil, da opata sam ubije. ~
220 XIX    |              so se rogali, "zdaj je pa Rovan dober, da bi ji pomagal." ~"
221 XIX    |        kmetska dekleta, kmetje bomo pa uživali grajščinska dekleta,"
222 XIX    |             grozeči ju usodi, potem pa se je obrnil k množici in
223 XIX    |         zinil besedo, odšel. Matija pa mu ni sledil; videl je namreč,
224 XIX    |           in je sedla v voz, Matija pa je pognal konje. ~V hitrem
225 XIX    |             je vprašal Matija. "Kaj pa še želite?" ~"Za vašo prijazno
226 XIX    |           ki nosi škofovsko palico, pa je grd hudodelec -"  "Tako
227 XIX    |       nikdar ni občevala, od drugih pa ni ničesar izvedela. Da
228 XIX    |         njih žene in uslužbence, to pa zanjo sploh ni bilo nič
229 XIX    |           delati, kar hoče, mu bomo pa posvetili, kakor zasluži!" ~"
230 XIX    |         mrmrala Margareta, potem je pa pogumno prijela Matijo za
231 XIX    |           Rovan in moj brat." ~"Kaj pa to vas briga?" se je obotavljal
232 XIX    |         Matija v hišo. ~"Tako, zdaj pa povejte, kaj da imata moj
233 XIX    |            Če že hočete vedeti, naj pa bo," je rekel Matija. Sedel
234 XIX    |           dejal Matija, "resnica je pa vendar. Rovan v začetku
235 XIX    |            in zapro v kak samostan. Pa tega ni dosegel. Rekel mi
236 XIX    |        lahko vzdignil splošen punt, pa neče, češ, kmete moramo
237 XIX    |               je odgovoril Matija. "Pa tudi drugi. Prav živinsko
238 XIX    |        živinsko so delali z revico. Pa pride dan plačila. In kri
239 XIX    |           dejal Matija trdo. "Sploh pa vi lahko verjamete kar hočete." ~
240 XIX    |           ga ne mogel prijeti. Zato pa se je ustavil tik pred hlapcem,
241 XIX    |           večkrat sem." ~"No, potem pa povej gospodu opatu, da
242 XIX    |           nič prav ugajalo. ~Matija pa se ni dal tako poceni odpraviti. ~"
243 XIX    |              kako si ti neumen. Kaj pa delaš v cerkvi pri pridigi?
244 XIX    |     napravil stari testament, potem pa novi testament. Ko bi bil
245 XX     |     plemenitaši in duhovniki, drugi pa, da nam služijo. Tako je
246 XX     |           vse pravično." ~Margareta pa je odločno odkimala z glavo
247 XX     |            z glavo in dejala: ~"Jaz pa nisem teh misli. In naj
248 XX     |          pojasni tvoje zmote. Sicer pa se mi zdi potrebno, da obvestim
249 XX     |           ne odneha na noben način, pa naj se zgodi kar koli. ~
250 XX     |    zasluženju." ~"To je prav! Sodbo pa prepuščaj Bogu in ne lasti
251 XX     |             ostrimi besedami, sedaj pa je spoznal, da tako ne pojde.
252 XX     |         hudo! Toda, povej, zakaj te pa Rovan tako sovraži? Prej
253 XX     |            bi šel zate v smrt, zdaj pa te črti iz vse duše. To
254 XX     |           odslej previdnejša. Sicer pa so te tvoje nerodnosti le
255 XX     |             rečem, da ga ne vzamem, pa če bi morala živa na grmado." ~
256 XXI    |           je Glogvic mrtev, še manj pa, da ga je ubil Rovan. ~Ves
257 XXI    |           upaš mene žaliti?' ~Rovan pa je ostal miren in je le
258 XXI    |             pripovedovalec. ~"Zakaj pa vidva nista udarila na tega
259 XXI    |           ni. Rovan je junak. Sicer pa se je Rovan tudi k nama
260 XXI    |           Celo psoval je Rovana. Ta pa se ni za to zmenil. Naposled
261 XXI    |           ni za to zmenil. Naposled pa mu je zavrela kri in udaril
262 XXI    |            jako kratek meč, Glogvic pa dolgega in zato sem mislil,
263 XXI    |             po obrazu, da živega mu pa ni mogel. Naenkrat je Rovan
264 XXI    |         Rovanu prebodel roko, Rovan pa mu je sunil svoj kratki
265 XXI    |            Rovanu zadoščenje. Sicer pa Rovan ni hlapec, nego svoboden
266 XXI    |            naju nič ne briga. Sicer pa je samo častno za Rovana,
267 XXI    |        predse v tla, pripovedovalec pa je nadaljeval: ~"Ponesla
268 XXI    |      opravila kratko molitev, potem pa odšla. Kmalu so ji sledili
269 XXI    |      postavili kraj postelje, potem pa tudi odšli. Mrlič je ostal
270 XXII   |            in krivice. A tako daleč pa ga le še nimamo, da bi poljuboval
271 XXII   |        dogodkov na pristavi, obenem pa naj jih naščujejo proti
272 XXII   |   razdražilo, je umevno. ~Obenem je pa tudi opat najel dva tuja,
273 XXII   |    usmiljenja ubili. ~Nekega večera pa se je priorju Markvardu
274 XXII   |      ogovoril Markvarda, "po čim so pa zdaj odpustki? Kakor veste,
275 XXII   |            zapadel hudiču." ~Matijo pa je osorni odgovor priorjev
276 XXII   |          osorno odgovoril: ~"Pojdem pa v Rim po odpustke. Rovan
277 XXII   |             denar vse dobi. V pekel pa ne maram iti, ker je doli
278 XXII   |         travi kakor mrtev, iz vratu pa mu je curljala kri. ~"Zavratno
279 XXII   |         začel glasno moliti. Matija pa je priorja sunil vstran,
280 XXII   |             na mestu ubijte." ~"Kaj pa hočete z Rovanom," je vprašal
281 XXIII  |         težavo spravil domov, potem pa takoj odjahal, naravnost
282 XXIII  |           bolniku v Zatičino. Komaj pa se je oddaljil nekaj korakov
283 XXIII  |            ne greste zlepa, pojdete pa zgrda," je dejal Matija,
284 XXIII  |          Rovana usmrtiti, Vi morate pa Rovana ozdraviti. Morate, -
285 XXIII  |            tu, da Rovan ozdravi. Če pa ne ozdravi, potem potem -
286 XXIII  |             v državi. Opat Albertus pa ni samo morilec, nego tudi
287 XXIII  |           se je smejal prior. Sicer pa s tem še ni storil največjega
288 XXIII  |           nad tem razkritjem, prior pa je nadaljeval: ~"Tudi drugih
289 XXIII  |            sleparski način." ~"Kako pa to dokažemo?" se je oglasil
290 XXIII  |          govorile." ~"Oh - menihi - pa resnico," je godrnjal Matija. "
291 XXIII  |            odstavljen mora biti." ~"Pa še nekaj, je pripomnil Matija.
292 XXIII  |           jezik komaj za silo. Kmet pa mora te ljudi rediti." ~
293 XXIV   |       Markvardu in seniorju Andreju pa je naročil, naj pošljejo
294 XXIV   |             bi ga branili, povrh je pa še vojvodinja poklicala
295 XXIV   |            opata. Prekanjeni menihi pa niso hoteli pokazati prave
296 XXIV   |             izgovori pomiriti, opat pa je poznal svoje ljudi in
297 XXIV   |             vam to plačam." ~Menihi pa so hinavsko zavijali oči,
298 XXIV   |          jim je veleval sv. Duh. Ko pa je opat odšel, niso več
299 XXIV   |           ker je duhovnik, ubiti ga pa nočem, ker nisem razbojnik,
300 XXIV   |          prav tako Margareto, potem pa je poslala po opata. ~
301 XXV    |    trdovranostjo zadoščenja." ~"Jaz pa ti pravim, da je Rovan zaljubljen
302 XXV    |        privošči in Rovan se vda." ~"Pa - če je tudi vse res, kar
303 XXV    |     Margareta ne stori niti koraka, pa če bi jo na kolenih prosil.
304 XXV    |     simpatijo ima vendar zanj. Zato pa je najbolje, da jo v miru
305 XXVI   |         samostanski zvonovi, menihi pa, katerim so se pridružili
306 XXVI   |        glavarja in vicedoma, končno pa ostali menihi, ki so bili
307 XXVI   |            je Matija jezil, "šleve, pa ne možje. Danes teden ste
308 XXVI   |             pokončati menihe, danes pa se valjate v prahu pred
309 XXVI   |             ker ste šleve." ~Ljudje pa se niso zmenili za Matijevo
310 XXVI   |        videli novega opataa. Matija pa je v svoji jezi pobral kopita
311 XXVI   |            drugih nasprotnikov, jaz pa si pridobim prijateljev.
312 XXVII  |      spregovoril nobene besede, pač pa z grofico Lambergovo, ki
313 XXVII  |           naj bi odgovoril, grofica pa tudi ni čakala odgovora,
314 XXVII  |           ne znam jahati. Margareta pa jaše, kakor kak vitez. In
315 XXVII  |           smehljale prikimala, opat pa se tudi ni ustavljal. ~"
316 XXVII  |       veselila grofica Helena. Opat pa je zardel do las in prišel
317 XXVII  |          grofičin poljub, Margareta pa je bila nejevoljna, da se
318 XXVII  |        Helena, pomisli vendar - kaj pa delaš - take šale niso spodobne." ~"
319 XXVII  | prepovedujem. Na opatove uslužbence pa Margareta pl. Lindek ne
320 XXVII  |   uslužbenec zatiškega opata. Sicer pa vem, da mi gospodična Margareta
321 XXVII  |          Pismo? Kako pismo? - To je pa silno zanimivo! Hitro povejte,
322 XXVII  |             napravil križ. Na tihem pa se je smejal, kajti bil
323 XXVII  |      nekoliko k sapi. "Tako mlada - pa že tako mlada - pa že tako
324 XXVII  |          mlada - pa že tako mlada - pa že tako pokvarjena. Celo
325 XXVIII |            A ni je bilo videti, pač pa je zapazil, da je vojvodinja
326 XXVIII |       karala svojega učitelja. "Kje pa so vaše misli? Ali ste morda
327 XXVIII |          roki, orgle bi pele, vi bi pa od nesrečne ljubezni vzdihovali.
328 XXVIII |         povabiti na ta razgovor." ~"Pa pustite vrata odprta, da
329 XXVIII |             se je čudil Rovan. "Kdo pa? Saj je podpisano vaše ime." ~"
330 XXVIII |           spremil v Št. Lambert, in pa grajski kaplan in Rovan
331 XXVIII |          velik vrč vina, poleg sebe pa tolsto grajščinsko kuharico,
332 XXVIII |              Če ne znam brati, znam pa poslušati, in kar sem sam
333 XXVIII |           je godel Matija. ~"Kaj si pa slišal, Matija," je vprašal
334 XXVIII |           ta zala deklica? ~Abraham pa je bil lisjak in je rekel: '
335 XXVIII |             pismo prišel, Matevž je pa čisto navaden kočijaž. Zakaj
336 XXVIII |           tudi dovoljeno." ~"Ne, to pa še celo ni dovoljeno, na
337 XXVIII |             da je nerodovitna. Sara pa je imela deklo, ki ji je
338 XXVIII |             odšel z Rovanom. Kaplan pa si je privoščil krepak požirek
339 XXVIII |              kar sem povedal, ko je pa resnično. Sicer pa sem pri
340 XXVIII |            ko je pa resnično. Sicer pa sem pri tej priliki izvedel
341 XXIX   |           preiskati, drugi velikaši pa so brez obotavljanja to
342 XXIX   |      predpisih svojega reda, obenem pa je tudi vojvodinja Virida
343 XXIX   |            bivši opat Albertus, pač pa je vizitator Angelus sporočil
344 XXIX   |           Angelus iz Reina, sodniki pa so bili opat Albertus od
345 XXIX   |             velika razburjenost, ki pa se je spremenila v radost,
346 XXIX   |             o teh dogodkih, posebno pa ni nihče vedel, da je bil
347 XXIX   |            Toliko raje in pogosteje pa je zahajal v Št. Lambert
348 XXIX   |         postal nepotrpežljiv. Ti me pa še sedem besed ne pustiš
349 XXIX   |             samostana." ~"Ali bi te pa rada obvarovala nevarnosti,"
350 XXIX   |            bil tudi malo vinjen. To pa še vem, da je rekel: 'Kadar
351 XXIX   |             vidi vojvodinja Rovana, pa začne presti, kakor mačka.'
352 XXIX   |            ulovi grofica Helena ali pa gospodična Margareta." ~"
353 XXIX   |          tudi brez tvoje pomoči, če pa bomo premagani, bo za nas
354 XXX    |         zbudil tudi opata Petra. Ta pa ni hotel ničesar vedeti
355 XXX    |         Vdam se samo sili; slovesno pa protestiram proti postopanju
356 XXX    |      prelivala kri. Svojim pravicam pa se ne odpovem, ker je moja
357 XXX    |       samostanske uslužbence, potem pa zavzeli njih prostore. Tudi
358 XXX    |            švigali iz njegovih oči, pa so pričali, da kuje posebne
359 XXX    |             in postavno potrjen. Ti pa si odstavljen od časti opata,
360 XXX    |            se le sili, kot opata te pa ne pripoznam." ~"Ne?" je
361 XXX    |          molče stal na strani. Zdaj pa, ko so vojaki stopili proti
362 XXX    |          vmes in vnel se je boj, ki pa je terjal le nekaj trenutkov.
363 XXX    |     povzročil skrbi in težav. Sedaj pa si v mojih rokah in sedaj
364 XXX    |       odgovoril Albertus.  Oskrbnik pa se je obrnil k svojim vojakom
365 XXXI   |      samostana, tega ni verjel, pač pa je mislil, da je Hugon kje
366 XXXI   |         Albo, da je pobegnil, potem pa se ni vrnil v samostan,
367 XXXI   |         zdaj kar trlo ljudi, Matiji pa se je zdelo, da je pametneje,
368 XXXI   |          Rovana pomilovali, storili pa zanj ne bodo ničesar." ~
369 XXXI   |           že mečev ne moreva imeti, pa vzemiva vsaj nože," je menil
370 XXXI   |       opazovati, svoja spremjevalca pa sta poslala v vas poizvedovat. ~"
371 XXXI   |            stoji ta kamen. Priletel pa je ptič in vedno kričal.
372 XXXI   |         stoji sedaj, opat Lavrencij pa je na tem mestu postavil
373 XXXI   |             spominski kamen." ~"Jaz pa mislim," je pripomnil Matija, "
374 XXXII  |        vodila v Št. Lambert, hlapca pa sta šla skozi vas. Dogovorjeno
375 XXXII  |             nekoliko obsekal, potem pa pobral vse vrvi, kar jih
376 XXXII  |         moral ujeti v to past. Zdaj pa le previdni bodimo in pazimo,
377 XXXII  |            Matija. "Opata Albertusa pa poznate?" ~"Seveda ga poznam,"
378 XXXII  |           sta mu pritrdila. ~"To je pa tudi škoda," je ravnodušno
379 XXXII  |            junak in poštenjak, opat pa zasluži vešala," ~je dejal
380 XXXII  |         opat vrgel v ječo. Rovan je pa naš prijatelj in mi bi ga
381 XXXII  |             zamenjamo za Rovana ali pa vas vse tri še nocoj obesimo." ~
382 XXXII  |             Ho!" je rekel. "Ho! Kaj pa to? Kako pridete v to kočo?
383 XXXII  |             to je moja koča! In kdo pa ste? Ali ste kristjani?
384 XXXII  |           Vsak cekin? Koliko pameti pa hočete za tri cekine?" ~"
385 XXXII  |           okrog vrata. ~"Tako, zdaj pa pojdi!" ~Gregor pa se ni
386 XXXII  |             zdaj pa pojdi!" ~Gregor pa se ni premaknil z mesta.
387 XXXII  |              Nekaj je mencal, potem pa dejal: "No, pa cekini? Zastonj
388 XXXII  |        mencal, potem pa dejal: "No, pa cekini? Zastonj ne posodim
389 XXXII  |            in njegovi spremljevalci pa so s svojimi jetniki krenili
390 XXXIII |         dajal za očenaše. Da je bil pa velik prebrisanec in znal
391 XXXIII |           gozdove v obližju, menihe pa je napodil, da so morali
392 XXXIII |          Kje naj dobim strup? Sploh pa se mudi, da ne pride stvar
393 XXXIII |          grozovito maščevati, sedaj pa, ko se je skoraj približal
394 XXXIII |       trdnim glasom je rekla: ~"Kaj pa to pomeni, gospod opat?
395 XXXIII |          grofica Helena. "Sploh ste pa hudoben človek. O, le glejte
396 XXXIII |         nimate nič srca. Kaj Vam je pa storil ta ubogi Rovan, da
397 XXXIII |            smreški grad, vojvodinji pa je rekel: ~"Radi mojega
398 XXXIII |           svojega gospodarja, Vi ga pa preganjate, ker je branil
399 XXXIII |        slišno dihnil Rovan, grofica pa se je premagala od sočutja
400 XXXIII |        gospodje," je dejal Matija, "pa že lahko greste nazaj v
401 XXXIII |    Pozdravite gospoda opata!" ~"Kdo pa ste?" je vprašal grof Lamberg. "
402 XXXIII |      Hrvaškem, vitez Kozobradec, to pa so moji uslužbenci." ~Matija
403 XXXIII |        odšli proti Zatičini, Matija pa jo je s svojimi prijatelji
404 XXXIII |          boli prijatelj okreval ali pa mu je sojena smrt. Iz njegovih
405 XXXIII |            bila tičica ..." - ~"Jaz pa maček," je zarenčal Matija, "
406 XXXIII |        maček," je zarenčal Matija, "pa bi bilo hitro konec tvojemu
407 XXXIII |          naj pomenijo te besede. Ko pa je njen brat stopil k Matiji,
408 XXXIII |           Janeza Krstnika?" ~Helene pa se ni nič prijelo. Sem in
409 XXXIII |             izvedel resnico. Matija pa je temu, njemu tako neljubemu
410 XXXIII |            bil bolnik še preslab. ~"Pa prideva čez nekaj dni,"
411 XXXIV  |         opatu popolno svobodo, opat pa menihom. In zdaj se je zopet
412 XXXIV  |         zgodilo v samostanu. Matija pa je ostal doma in je stregel
413 XXXIV  |     potuhnjeno porednostjo. ~"Zakaj pa si potem ne izberete neveste?"
414 XXXIV  |            rada me ima!" ~"Zakaj je pa potem ne vzamete?" ~"Kako -
415 XXXIV  |         vzamete?" ~"Kako - ko jo je pa že drug vzel!" ~Grofica
416 XXXIV  |          Grofica je strmela, Matija pa je smeje rekel: Tista, ki
417 XXXIV  |          imel, je že omožena, druge pa jez nečem. In tako bom moral
418 XXXIV  |             bi Vas bilo!" ~"Kje naj pa dobim nevesto?" se je šalil
419 XXXIV  |             hotelo vzeti?" ~Grofica pa je zardela in v ljubki zadregi,
420 XXXIV  |            na predrznega Matijo, ki pa se za vse to ni menil, nego
421 XXXIV  |          nadaljeval Matija: ~"Srečo pa imaš pri ženskah! Prav pasjo
422 XXXIV  |       Vojvodinja, grofica Helena in pa tista Margareta, ki je sicer
423 XXXIV  |          najprej pomagala, potem bi pa vzel to drobno veščo, to
424 XXXV   |             Lambertu ostaniva. Česa pa nama tam manjka? "enske
425 XXXV   |           enske so prijazne, pijača pa izvrstna. Kaj hočeš še več?" ~
426 XXXV   |            hočeš še več?" ~Pomagalo pa to ni nič in slej ko prej
427 XXXV   |          ječe izpustiti. Ti, Rovan, pa dobiš ukaz, da spremiš Petra
428 XXXV   |           vzeti k vojakom, samostan pa podreti. To bi bilo najbolje!
429 XXXV   |        rekel Peter Limbšak. "Zaupam pa v božjo pravičnost, da zmagata
430 XXXV   |       Albertus je triumfiral, Peter pa je rekel Rovanu: ~"Ne boli
431 XXXV   |             menih zaničuje. Boli me pa, ko vidim, da se iznad ljudstva
432 XXXVI  |           njima na Dunaj. Kot priča pa je Rovan jako nevaren, ker
433 XXXVI  |       vojvodinja. ~"O, tako ni, pač pa še veliko huje," se je smehljal
434 XXXVI  |          dolgega pota." ~"Od kod je pa prišel?" je vprašal opat. ~"
435 XXXVII |             je ponudil roko. ~Rovan pa se te roke ni dotaknil,
436 XXXVII |        odpustiti. Vašega odpuščanja pa jaz ne potrebujem. Moja
437 XXXVII |       postal bled kakor zid, v očeh pa mu je zažarel ogenj sovraštva.
438 XXXVII |           sovraštva. Neustrašeno je pa stal Rovan pred njim in
439 XXXVII |            so torej nepotrebne. Eno pa Vam povem. Dokler bom živ,
440 XXXVII |           odgovoril Rovan. "Resnica pa je, da le iz posebnih ozirov
441 XXXVII |            in ponosno odšel, Rovana pa so zdaj premagala njegova
442 XXXVII |            čudil Matija. "Poprej te pa ni bilo naprej spraviti!
443 XXXVII |           bilo naprej spraviti! Kaj pa ti je hotel opat?" ~Rovan
444 XXXVII |          slast prvega objema, potem pa se mu je iztrgala iz rok. ~"
445 XXXVII |        sovražnik moje rodovine, jaz pa sem od danes nevesta Jošta
446 XXXVIII|             njim sprijazniti, Rovan pa mu je grozil s smrtjo. Opat
447 XXXVIII|            je grozil s smrtjo. Opat pa ni prevaral samo vojvodinje,
448 XXXVIII|     sklepati na ta vzrok. Margareta pa mu ni ničesar prikrivala,
449 XXXVIII|       nenavadno odlikovala. ~"To so pa jako zanimive stvari," je
450 XXXVIII|             Viridin ljubimec. To je pa zame jako nevarno, ker bo
451 XXXVIII|         pripomnila Margareta. ~Opat pa ni verjel, da bi kdo mogel
452 XXXIX  |            neče z njim občevati pač pa želi, da jo Rovan obišče. ~"
453 XXXIX  |              kadar te vidim." ~Zdaj pa se je Matija resnično razjezil. ~"
454 XXXIX  |          vsak hučič vidi, kadar sem pa žejen, me pa noben zlodej
455 XXXIX  |              kadar sem pa žejen, me pa noben zlodej ne pozna." ~
456 XXXIX  |     zasmehuj me," je dejal Matija. "Pa dolgo se ne boš. Še danes
457 XXXIX  |        danes vprašam vojvodinjo ali pa grofa Lamberga, če me vzame
458 XXXIX  |          globoko priklonil. ~Matija pa ni razumel tega izreka in
459 XXXIX  |             torej začudil. ~"Kakšna pa je ta zvezda?" je vprašal
460 XXXIX  |            kaplana od strani, potem pa se je obrnil k Rovanu, ki
461 XXXIX  |             na vse zgodaj navlekel, pa rečeš ničesar. Res, lepega
462 XXXIX  |           odgovoril Matija, "neumno pa je bilo, to vem in na to
463 XXXIX  |       dvorišču in šel v grad. Komaj pa je bil izginil za vrati,
464 XXXIX  |       veliko korist, grofico Heleno pa zaradi tega še vedno lahko
465 XXXIX  |       kratkem omoži, grofica Helena pa pojde k svoji teti na Štajersko.
466 XXXIX  |           Kaj to pomeni? Kaj ste ji pa storili?" ~Rovan je ta dan
467 XXXIX  |        sovražnik moje rodovine, jaz pa sem nevesta barona Galla" -
468 XXXIX  |             kot zatiškega opata, da pa je temu vizitator Angelus
469 XXXIX  |          kapitelj. ~Opata Albertusa pa to sporočilo ni vznemirilo.
470 XXXIX  |         bila vedno sitna, Margareta pa molčeča in žalostna, tako
471 XXXIX  |          vprašala Margareta. Matija pa je bil že pognal konja in
472 XL     |            je imel sporočiti, potem pa hotel zopet odjezditi. Toda
473 XL     |             važne novice! Sicer sem pa že vse povedal gospodični
474 XL     |        gospodični Margareti." ~"Kaj pa se je zgodilo?" je vprašala
475 XL     |           in pogledal v vazo, potem pa dejal: ~"Čemu pa imate ta
476 XL     |              potem pa dejal: ~"Čemu pa imate ta prazni lonec? Ko
477 XL     |           cesarski notar Leutwin in pa oskrbnik zatiškega dvorca.
478 XL     |           začudila vojvodinja. "Kje pa je?" ~"Kmalu bo v Zatičini,"
479 XL     |      ljubimca preteče nesreče. Zato pa je želela izpraševati Matijo,
480 XL     |            obvaruje sramote, obenem pa tudi obsipala Matijo z pohvalnimi
481 XL     |             je dalo, sem se branil, pa Rovan ni odnehal in moral
482 XL     |         lastnega nagiba?" ~"Ali kaj pa mislite! Jaz da bi iz lastnega
483 XL     |         nasmehnil, "hm, morda se je pa hotel Vam prikupiti, visokost,
484 XL     |          misliti ne upa." ~"Iz česa pa to sklepate," je vprašala
485 XL     |           nepremostno brezdno,' ali pa pravi: 'Kako naj to vzamem,
486 XL     |             sem že preskrbel, ti se pa omožiš. Sicer pa ni še izrečena
487 XL     |              ti se pa omožiš. Sicer pa ni še izrečena zadnja beseda
488 XL     |            ne prideš v ječo!" ~Opat pa se je smejal in odgovoril: ~"
489 XLI    |            sklicane kmete, z menihi pa se je dogovoril, da bodo
490 XLI    |            jahal Rovan, poleg njega pa je bil drug jezdec, ki je
491 XLI    |          bilo nikdar veselo. Vojska pa jo je krenila naravnost
492 XLI    |        odpravil iz samostana, potem pa zaukazal, da se morajo vsi
493 XLI    |           Oglar iz turjaškega gozda pa ni bil tega mnenja in je
494 XLI    |            samostanu. Peter Limbšak pa je pripoznan in potrjen
495 XLII   |              prejšnji opat Albertus pa je pod strogim nadzorstvom
496 XLII   |           kot poprej. Zgodilo se je pa dostikrat, da so kmetski
497 XLII   |            opatu Petru. ~Ta nevolja pa se je izpremenila v očitno
498 XLII   |         pravico zahtevati. Za kmeta pa je bilo že to jako hudo,
499 XLII   |       napačna ta gospodična. Glasno pa je rekel: ~"Nekaj se je
500 XLII   |      neumnega povedal? Sicer Vas bo pa res zanimalo, kar sem Vam