Part

 1 IX    |     naletela sta slabo. Opat ju je oštel in ju končno z
 2 IX    |   slabo. Opat ju je oštel in ju končno z bičem pognal iz
 3 X     |    konji, in ko je videl, da ju ne bo nihče motil, je krenil
 4 XIII  |  Polonice in njene babice in ju pripelje semkaj. ~"Matija
 5 XIII  |  rekel opat Jerneju, "ali pa ju spravi celo v vas, da ne
 6 XIII  |      bo mogoče do njih. Zato ju primi še danes. Staro zapri
 7 XIII  | ganiti. Kakor bi trenil, sta ju hlapca vrgla na tla in ju
 8 XIII  |    ju hlapca vrgla na tla in ju zvezala. ~"Dobro smo opravili,"
 9 XVIII |   bili čarovništva, zato sem ju dal zapreti." ~"In kaj se
10 XIX   |     ali jo prepustil grozeči ju usodi, potem pa se je obrnil
11 XXI   | srdil opat. "Lepa junaka, ki ju navaden hlapec užene." ~"
12 XXXI  |      mu uprla, toda Albertus ju je dal vreči v ječo in vkovati
13 XXXI  |     a ker sta se bala, da bi ju spoznali si nista upala
14 XXXI  |   končno vrnila moža, ki sta ju Hugon in Matija poslala
15 XXXIII|     Pri nekem zaraslem griču ju je pričakoval Matija, kateremu
16 XXXVII|  odkazanih prostorov, češ da ju tu ne bo nihče mogel motiti.
17 XXXVII|  uganiti misli in čustva, ki ju navdajajo. ~""eleli ste
18 XXXIX |    prišla v Št. Lambert. Tam ju je sprejel grajski kaplan,
19 XLIV  |     sta imela maski, tako da ju ni bilo spoznati. Nesla