Part

 1 I     |       graščine Smreka - ležeče skoro tik Višnje gore - je počasnih
 2 I     |   sedež k Rovanovemu, potem pa skoro šepetaje jela pripovedovati: ~"
 3 III   |      Tudi škornje sem mu vzel; skoro novi so in kakor meni umerjeni." ~
 4 XIV   |      in, prijemaje jo za roko, skoro hripav v razburjenosti ji
 5 XVII  |  sunilo od sebe, da je odletel skoro do opata. ~Medtem pa je
 6 XVIII |    zapazil neko čudno vrvenje. Skoro vsi prebivalci teh koč so
 7 XVIII |         Polonica. Močni mož je skoro omahnil. ~"Ali jo morda
 8 XXI   |       tako silo, da je Glogvic skoro omahnil. In sedaj se je
 9 XXV   |      trpi vsled tega vera, ker skoro noben menih ni narodnega
10 XXVIII| grofica, zaljubljen nisem," je skoro melanholično odgovoril Rovan. ~"
11 XXIX  |      popolnoma zase in občeval skoro izključno samo z opatom
12 XXXIII|    podzemski ječi leži zdaj že skoro teden dni, hrane mu ne damo
13 XXXIII|    teden dni, hrane mu ne damo skoro nič, samo nekaj malo mleka -
14 XXXV  |    jezil Matija, "Helena se mu skoro ponuja, on je niti ne pogleda,
15 XXXV  |       in slej ko prej je moral skoro vsak dan z Rovanom jahati
16 XXXIX |    požirek, a zadnji čas si ti skoro vedno pijan, kadar te vidim." ~
17 XLIII |    zopet na smreškem gradu, ni skoro z nikomer občeval. V samostan