| Table of Contents | Words: Alphabetical - Frequency - Inverse - Length - Statistics | Help | IntraText Library | ||
| Alphabetical [« »] romanis 1 rotil 2 rotim 1 rovan 370 rovana 101 rovanemu 1 rovanom 16 | Frequency [« »] 491 ne 466 opat 439 ni 370 rovan 366 matija 347 bil 332 z | Miroslav Malovrh Opatov praporšcak IntraText - Concordances rovan |
Part
1 I | let star mladenič, Andrej Rovan, praporščak zatiškega opata, 2 I | Takoj odprem." ~Andrej Rovan je stopil k vratom, ki so 3 I | Hvaljen Jezus," je pozdravil Rovan, stopivši v sobo. ~"Na vekomaj - 4 I | Bežite, mati," se je smejal Rovan. "Ko bi premilostni gospod 5 I | svojimi temnimi očmi." ~Rovan je sedel k ognjišču in potegnil 6 I | Strašno," je drhtela Polonica, Rovan pa je pristavil: "Prav se 7 I | zadel samostan?" je vprašal Rovan. "Saj ste rekli, da se je 8 I | gledala srepo predse v tla, Rovan pa se je zamišljeno igral 9 I | ljubezen samo v nesrečo." ~Rovan je odšel v jasno pomladansko 10 II | njegov praporščak Andrej Rovan s šestimi vojaščaki. ~Na 11 II | teleta, če bi mu ga spekli. ~Rovan je molče poslušal ta pogovor. 12 II | pomladanski dan," je zaklical Rovan in vrgel tujki utrgano cvetje 13 II | Potujte srečno, zali vitez!" ~Rovan se je ozrl še potem, ko 14 III | Mračilo se je že, ko so Rovan in njegova spremljevalca 15 III | Radovedni so se ozirali in Rovan je rekel svojima spremljevalcema: ~" 16 III | priskočil in videl, da se imata Rovan in drugi njegov spremljevalec 17 III | napadalca v hipu ležala na tleh. Rovan je skočil s konja in šel 18 III | mogel hitro tja, kjer je bil Rovan. Tam so se zopet spoprijeli 19 III | obupavati, ko je videl, da je Rovan zadel v vrat enega napadalca, 20 III | se je nadaljeval, ko je Rovan presekal nogo konju svojega 21 III | bil že prej konja izgubil. Rovan in Matija sta ostala kot 22 III | ta-le še živi," je zaklical Rovan in skočil h konju, ki je 23 III | premaknil s svojega sedeža. ~Rovan je skočil k ranjencu, odmaknil 24 III | Dihal je čedalje težje. Rovan mu je v klobuku prinesel 25 III | storiva z mrliči," je vprašal Rovan nejevoljen radi Matijevih 26 III | Idiva," se je zopet oglasil Rovan in zajahal svojega konja, 27 III | žepe mrličev, medtem ko je Rovan počasi jahal proti brodu. ~ 28 III | in kakor meni umerjeni." ~Rovan je bil ranjen in kri mu 29 IV | utrujen je stopil Andrej Rovan pred celjskega grofa Hermana 30 IV | pregledoval obširno pisanje, se je Rovan naenkrat zazibal in se brez 31 IV | priskočil in videvši, da leži Rovan kakor mrtev na tleh, je 32 IV | napadli, ker so vedeli, da ima Rovan važna pisma pri sebi. Posebno 33 IV | zmenil za moja svarila." ~Rovan je prišel v tem nekoliko 34 IV | nestrpno čakal, kdaj pridejo Rovan in njegova spremljevalca, 35 IV | sta važni pismi, ki jih je Rovan nesel celjskemu grofu, prišli 36 IV | razlagal svoje skrbi. ~"Če Rovan ni prišel pravočasno v Celje" 37 IV | radostno iznenaden zaklical: ~"Rovan! Matija! Hvaljen Jezus, 38 V | opatov praporščak Andrej Rovan. Ta veseli mladenič se je 39 V | pripravljal na kaj posebnega. Celo Rovan, ki sicer ni poznal ljudi 40 V | preprosto odgovoril Andrej Rovan. ~"Zanašam se nate! Ti si 41 VIII | njegov praporščak Andrej Rovan ne bil odpotoval v Oglej 42 VIII | stolp, in ko se je Andrej Rovan čez nekaj dni vrnil iz Ogleja, 43 X | Slučajno je bil tvoj praporščak Rovan v bližini. Priskočil je 44 X | ko bi bil videl, kako je Rovan dvignil Glogvica in ga vrgel 45 X | pa rekel sam sebi: ~"Ta Rovan je postal nevaren. Če ga 46 XI | je ihtela Polonica, ko je Rovan jemal od nje slovo, da nese 47 XI | Kristofu de St. Cyriacus v Rim. Rovan je z vso ljubeznivvostjo 48 XI | otresi," se je smehljal Rovan. "Tudi Rim ni na koncu sveta 49 XI | posle," je pripovedoval Rovan. Tudi do patriarha moram 50 XI | žalostno, tako da se je moral Rovan naposled dekletu kar iz 51 XI | Jazbec, katerega je bil Rovan pripeljal seboj ter mu naročil, 52 XI | bati," je dejal Matija. "Rovan je meni naročil, naj pazim 53 XI | prevrnem kolibo. Meni je Rovan naročil, naj čuvam vas in 54 XII | več tednov, odkar je bil Rovan odšel v Rim. V zatiškem 55 XIV | ker se je moral Andrej Rovan v kakem tednu vrniti. Da 56 XIV | bliža rešitelj? Jeli prišel Rovan, da jo osvobodi? Neznanec 57 XV | Zatični," je povedal stari Rovan, "in sem izvedel, da je 58 XV | da si prišel." ~Andrej Rovan, opatov praporščak, je skočil 59 XVI | je noč, ko sta šla Andrej Rovan in njegov zvesti tovariš 60 XVI | vedela, pri čem da sva." ~Rovan je privolil in odšla sta 61 XVIII | Križne vasi sta ležala Andrej Rovan in Matija Jazbec ter prežala, 62 XVIII | Opatov praporščak Andrej Rovan je bil njen ženin." ~"Pa 63 XVIII | ležala Polonica, je klečal Rovan in močil roko svoje mrtve 64 XVIII | premilostni gospod opat -" ~Rovan je slišal te besede. Počasi 65 XVIII | Gospod opat," je začel Rovan, "povejte mi, kaj se je 66 XVIII | Vedno sem bil dober s teboj, Rovan -" ~"Pustite to! Vi ste 67 XVIII | torej sva bot." ~"Verjemite, Rovan, jaz ne vem ničesar," je 68 XVIII | potem zgodilo?" je vprašal Rovan. ~"Ničesar ne vem - meni 69 XVIII | stopil k nji, prav tako Rovan in Matija. ~"Kdo si ti?" 70 XVIII | Kdo si ti?" je vprašal Rovan žensko. ~"Na pristavi služim. - 71 XVIII | se je zgodilo," je rekel Rovan. ~"Seveda vem, saj sem vse 72 XVIII | vseh satanov," je zakričal Rovan ves iz sebe, ko je ženska 73 XVIII | in mu pljuvati v obraz. ~Rovan je bil iztrgal meč iz nožnice 74 XIX | bili pristavo vžgali ... ~Rovan in Matija sta se bila umaknila 75 XIX | Preteklo je več dni, predno je Rovan premagal bolest, ki mu jo 76 XIX | ubegli menih, katerega je bil Rovan rešil iz samostanske ječe. " 77 XIX | ji ni dalo približati. ~Rovan je medtem preskrbel, da 78 XIX | skupnega nastopa ni prišlo in Rovan je izgubil upanje, da s 79 XIX | tlačane v gozd les sekat. Rovan in Matija sta slučajno prišla 80 XIX | Opat je!" je zaklical Rovan, in planil je naprej, da 81 XIX | nekaj trenutkih sta bila Rovan in Matija pri kočiji, kmetje 82 XIX | Kje je opat," je vprašal Rovan, ko se je prerinil med kmete. ~" 83 XIX | da ni opata," je mrmral Rovan in se hotel odstraniti, 84 XIX | oklenila njegove roke. ~"Gospod Rovan," je prosila, "pomagajte 85 XIX | so se rogali, "zdaj je pa Rovan dober, da bi ji pomagal." ~" 86 XIX | potegnil Margarato k sebi. ~"Rovan!" je zaklicala Margareta 87 XIX | napadalca z zadnjimi močmi. ~Rovan je nekaj časa omahoval, 88 XIX | ugovarjali ali naposled jih je Rovan vendar pregovoril, največ 89 XIX | Rovanu zahvaliti, ji je Rovan pokazal hrbet in, ne da 90 XIX | nimam z opatom ničesar - ali Rovan ima z njim velik račun, 91 XIX | vedeti, kak račun imata Rovan in moj brat." ~"Kaj pa to 92 XIX | je prosila Margareta. "Rovan mi je že dvakrat priskočil 93 XIX | je zame storil." ~"Mara Rovan za vašo hvaležnost," je 94 XIX | kaj da imata moj brat in Rovan." ~"Če že hočete vedeti, 95 XIX | resnica je pa vendar. Rovan v začetku ni hotel drugega, 96 XX | Toda, povej, zakaj te pa Rovan tako sovraži? Prej ti je 97 XX | je zamolklo odgovoril: ~"Rovan je Glogvica v dvoboju ubil." ~ 98 XXI | še manj pa, da ga je ubil Rovan. ~Ves dvor je bil zbran 99 XXI | nas ustavil." ~"Ali je bil Rovan sam?" je vprašala Margareta. ~" 100 XXI | Gospod pl. Glogvic,' je dejal Rovan, 'vi ste podel človek, brez 101 XXI | ti se upaš mene žaliti?' ~Rovan pa je ostal miren in je 102 XXI | pripomnila Margareta. ~"Rovan," je nadaljeval pripovedovalec, " 103 XXI | pripovedovalec, "ali gotovo ni. Rovan je junak. Sicer pa se je 104 XXI | je junak. Sicer pa se je Rovan tudi k nama obrnil in nama 105 XXI | mora Glogvic zmagati. Toda Rovan se je spretno branil. Sicer 106 XXI | pa ni mogel. Naenkrat je Rovan planil kakor strela proti 107 XXI | je Rovanu prebodel roko, Rovan pa mu je sunil svoj kratki 108 XXI | Rovanu zadoščenje. Sicer pa Rovan ni hlapec, nego svoboden 109 XXI | je vprašala vojvodinja. ~"Rovan je stopil pred mene in pred 110 XXI | odločnim poudarkom. "Nama ni Rovan nikakega zadoščenja dolžan 111 XXI | Kat sta imela Glogvic in Rovan, to sta viteško poravnala 112 XXI | ker je bilo sem najbližje. Rovan je naju spremil do vrat. 113 XXII | paniko, zlasti ker je bil Rovan napovedal, da tako, kakor 114 XXII | velikaši bodo že skrbeli, da Rovan ne bo živ ujet. Toda opat 115 XXII | računal na Rovanovo pomoč. Rovan je bil pravi mož, ki je 116 XXII | je ta prilika ponudila. Rovan je namreč moral paziti na 117 XXII | Zatičino, ko sta prijezdila Rovan in njegov prijatelj Matija. ~" 118 XXII | Pojdem pa v Rim po odpustke. Rovan pravi, da se v Rimu za denar 119 XXII | povabil na zaupen pogovor. Rovan je bil koj pripravljen. 120 XXII | da se je zmotil, ko je Rovan hipoma bolestno vzkliknil. 121 XXII | vrnil tja, kjer sta sedela Rovan in Markvard. Ko je z jetnikom 122 XXII | je videl strašen prizor. ~Rovan je ležal na travi kakor 123 XXIII | in njihove zaščitnike. ~Rovan je ležal težko ranjen na 124 XXIII | dobrovoljno z menoj na Smreko, Rovan je težko ranjen in potrebuje 125 XXIII | je Matija rekel patru: ~"Rovan je v smrtni nevarnosti. 126 XXIII | toliko časa ostanete tu, da Rovan ozdravi. Če pa ne ozdravi, 127 XXIII | nepretrgoma popival. ~Ko je Rovan toliko okreval, da je mogel 128 XXIII | maram vzdigniti punta." ~Rovan je povabil nekaj svojih 129 XXIII | se, kake korake naj sedaj Rovan stori. ~"Moje mnenje," je 130 XXIII | Markvard, "je to, da se naj Rovan še enkrat pritoži na deželnega 131 XXIII | kaj na vesti?" se je čudil Rovan. ~"Še nekaj! Poklical je 132 XXIII | je oglasil čez nekaj časa Rovan. ~"Prav lahko - s pričami 133 XXIII | Matija," ga je prekinil Rovan, "saj vidiš, da sta med 134 XXIV | mesecev po tem, ko je bil Rovan vložil svojo pritožbo, je 135 XXIV | temnogledi opat, "je to, da bi Rovan ne prišel pričat. Ali kdo 136 XXIV | neoviran vrnil na Smreko, je Rovan res prišel. ~Ponosno je 137 XXIV | sposobnostih in vrlinah, gospod Rovan," je začela vojvodinja. " 138 XXIV | z bridkim usmevom dejal Rovan. ~"Vi delate opatu krivico, 139 XXIV | delate opatu krivico, gospod Rovan," je ugovarjala vojvodinja. " 140 XXIV | poravnali z njim, gospod Rovan," je menila vojvodinja. ~" 141 XXIV | Nikdar!" je zaklical Rovan. "In ko bi moral živ na 142 XXIV | gospa," je kratko odgovoril Rovan. "Jaz sem rajši značajen 143 XXIV | hočete?" se je razsrdil Rovan. "Kaj mislite, da nimam 144 XXIV | zaklinjama se - " ~Nakar je Rovan umolknil in povesil glavo. 145 XXIV | vidi, kaj je vzrok, da je Rovan umolknil, in videla, da 146 XXV | sta se vedno tikala - "Rovan je zaljubljen v Margareto." ~" 147 XXV | Jaz pa ti pravim, da je Rovan zaljubljen v Margareto," 148 XXV | opazimo, kakor moški. Morda Rovan danes še sam ne ve, da se 149 XXV | besedo naj mu privošči in Rovan se vda." ~"Pa - če je tudi 150 XXV | drugače izkoristiti. Naj gre Rovan v Rein. Kapitel je sklican 151 XXV | je bil poklican med nje Rovan, da bi pričal, je padel 152 XXV | se ni prečitala in tudi Rovan ni bil zaslišan. Opatova 153 XXVI | sprevodom je jahal Andrej Rovan. V svoji desnici je držal 154 XXVI | njega so sali menihi. Tudi Rovan je bil šel do velikega oltarja, 155 XXVI | sledila z očmi. Ko se je Rovan obrnil k njej in jo je zadel 156 XXVI | zapustili cerkev, je bil Rovan. Dasi je bil kot zopetni 157 XXVI | opat. Ko sem videl, da je Rovan odločen, pričati na vsak 158 XXVI | pokoro naloženo!" ~"Ne! Rovan bi me bil gotovo pokopal 159 XXVII | njegov praporščak Andrej Rovan. Vojvodinja je imela šele 160 XXVII | razgovor. ~"Veste, gospod Rovan," je rekla z naivno grandeco, " 161 XXVII | dovolim, da me učite jahati." ~Rovan je bil tako presenečen, 162 XXVII | dovolite, da me uči gospod Rovan jahati. Že 18 let stara 163 XXVII | Vi bi bili tudi veseli?" ~Rovan se je galantno priklonil 164 XXVII | jako resnobno odgovoril Rovan. "Jaz nisem plemenitaš, 165 XXVII | gospodična," je pripomnil Rovan - "pismo -" ~"Kako pismo?" 166 XXVII | poslavljal od vojvodinje, tako da Rovan ni mogel več dati pojasnila, 167 XXVII | iz hiše. ~"Torej, gospod Rovan -" je kramljala, "z najvišjim 168 XXVII | je moral trpeti moj ubogi Rovan?" ~ 169 XXVIII | šentlamberškega gradu je Rovan učil grofico Heleno jahati, 170 XXVIII | jako dolgočasni, gospod Rovan," je mlada grofica karala 171 XXVIII | skoro melanholično odgovoril Rovan. ~"Ah, to mora krasno biti, 172 XXVIII | nesrečno zaljubiti, godpod Rovan? Melanholija vam jako dobro 173 XXVIII | grofica," se je norčeval Rovan, "ali obžalujem, da vaši 174 XXVIII | Rovana. ~"Lep mož je ta Rovan, mlad in cvetoč - in pravi 175 XXVIII | je bil poduk končan in je Rovan z grofico Heleno šel proti 176 XXVIII | Jaz grem z vami, gospod Rovan. Jaz vas bom ščitila in 177 XXVIII | Margareta kaj zlega storiti." ~Rovan se je moral smejati, a ko 178 XXVIII | To je grdo od vas, gospod Rovan, zelo grdo. Jaz si to zapomnim. 179 XXVIII | Vzemite me s seboj, gospod Rovan; jaz sem jako radovedna." ~" 180 XXVIII | Ne, grofica," je rekel Rovan, ki je postal že nepotrpežljiv, " 181 XXVIII | dol, medtem ko je stopil Rovan v sobo, katero mu je bila 182 XXVIII | včeraj neko pismo, gospod Rovan," je začela Margareta, " 183 XXVIII | storjeno," je odgovoril Rovan. "Ko sem prišel v Rein, 184 XXVIII | plemenita gospodična," je rekel Rovan, "ali vašega začudenja ne 185 XXVIII | Pri teh besedah je posegel Rovan v žep in izročil Margareti 186 XXVIII | neodpustna sramota! - Gospod Rovan, prisegam vam pri spominu 187 XXVIII | pisala." ~"Ne?" se je čudil Rovan. "Kdo pa? Saj je podpisano 188 XXVIII | plemenita gospodična," je rekel Rovan in veselo dostavil: "In 189 XXVIII | Razgovor je bil s tem končan in Rovan je odšel. Komaj so se vrata 190 XXVIII | mi ni več ostati." ~Ko je Rovan šel skozi vežo, je slišal 191 XXVIII | in pa grajski kaplan in Rovan je slišal, kjo je Matija 192 XXVIII | poznate svetega pisma." ~Rovan je pristopil k vratom, ki 193 XXVIII | oslovski krepostniki.) ~Ko sta Rovan in Matija odjezdila proti 194 XXVIII | odjezdila proti Zatičini in je Rovan ošteval svojega spremljevalca, 195 XXIX | XXIX. ~Rovan je s pomočjo Hugona Albe, 196 XXIX | usedel na njegovo mesto. Rovan je slutil, da mora biti 197 XXIX | Novega mesta v Zatičino. ~Rovan je bil na dan sestanka prišel - 198 XXIX | opat Erhart iz Neuperga. Rovan je bil zaslišan kot priča 199 XXIX | zima, ko je bil končan. Rovan ni več hodil v Št. Lambert, 200 XXIX | menil nekako prezirljivo Rovan, ki je mislil, da je Matija 201 XXIX | kaj veš," je Matijo bodril Rovan. "Kaj se pripravlja? Kdo 202 XXIX | pripravlja," se je smejal Rovan. ~"E, kako si nepotrpežljiv," 203 XXIX | torej dalje!" je zaklical Rovan in pomaknil vrč k Matiji. 204 XXIX | vojvodinja z menoj govoriti." ~Rovan in patr Hugon sta strmela, 205 XXIX | vojvodinja naročila?" se je čudil Rovan. "To je vendar nekaj izrednega!" ~" 206 XXIX | samostan" je končno rekel Rovan. "Kaj drugega ne more biti! 207 XXIX | neslanosti," ga je zavrnil Rovan. ~"Kaplan mi je tako pravil. 208 XXIX | to tudi vem, da je rekel: Rovan bo še ljubček stare vojvodinje, 209 XXIX | pijanega kaplana," je dejal Rovan in, obrnivši se k patru 210 XXIX | prijatelj," ga je zavrnil Rovan. "Ti nisi vajen boja in 211 XXX | XXX. ~Rovan je najpoprej obvestil samostanske 212 XXX | temu povelju pokoriti." ~Rovan je strmel in je živahno 213 XXX | zgodi po njegovi volji, in Rovan se je moral vdati. ~Kmalu 214 XXX | ga peljejo pred opata. ~Rovan je dal težka vrata odpeti 215 XXX | odšla glasnik in Andrej Rovan iz samostana in je Rovan 216 XXX | Rovan iz samostana in je Rovan povabil svibenskega oskrbnika, 217 XXX | se je zgodilo in nato je Rovan težkega srca izročil oskrbniku 218 XXX | njegov praporščak Andrej Rovan. ~"Na kolena," je zagrmel 219 XXX | svojemu opatu." ~Doslej je Rovan mirno in molče stal na strani. 220 XXX | krvaveč iz mnogih ran je padel Rovan na tla, medtem ko so drugi 221 XXXI | Ta mu je povedal, da je Rovan smrtno ranjen in da ga je 222 XXXI | živega zazidati, češ da je Rovan proti njemu po krivem prisegel." ~ 223 XXXI | jih ti rešijo, je lahko Rovan že stokrat mrtev. Poskusiti 224 XXXI | izgubil vse moštvo." ~"Ali Rovan je vendar kmetom pomagal, 225 XXXI | ste moder mož, saj je tudi Rovan rešil vas iz ječe." ~"Ko 226 XXXI | in kričati na vse grlo: "Rovan je rešen - Rovan je rešen!" ~ 227 XXXI | grlo: "Rovan je rešen - Rovan je rešen!" ~ 228 XXXII | Zakaj?" "Zato ker je Rovan junak in poštenjak, opat 229 XXXII | Slišali smo, da je priporščak Rovan težko ranjen in da ga je 230 XXXII | ga je opat vrgel v ječo. Rovan je pa naš prijatelj in mi 231 XXXII | svojo viteško besedo, da bo Rovan jutri prost, če nas takoj 232 XXXIII | prijatelje ukanil. ~"Kako da Rovan sploh še živi," se je jezil 233 XXXIII | Vam je pa storil ta ubogi Rovan, da ste ga kar tako vrgli 234 XXXIII | smete prestrogo soditi. Rovan se je z orožjem v roki uprl 235 XXXIII | roki uprl mojemu ukazu." ~"Rovan je le storil, kar je bila 236 XXXIII | rekla grofica. "Meni je Rovan ljubši, kakor vsi opati." ~ 237 XXXIII | stopnicah na dvorišče. ~"Gospod Rovan, ljubi gospod Rovan," je 238 XXXIII | Gospod Rovan, ljubi gospod Rovan," je vzdihnila, prišedši 239 XXXIII | oči. "Ali me še poznate?" ~Rovan je počasi odprl oči in hvaležen 240 XXXIII | je komaj slišno dihnil Rovan, grofica pa se je premagala 241 XXXIII | samostan." "Ali je torej Vaš Rovan prost?" je veselo vprašal 242 XXXIV | niso ničesar pomagala. ~Rovan je medtem ležal bolan na 243 XXXIV | sestro na Smreki, je bil Rovan že zmožen, zabavati se s 244 XXXIV | zemljo. Saj bo najbrž še Rovan samec ostal." ~"Kaj, samec 245 XXXIV | dobim nevesto?" se je šalil Rovan. "Plemenitega stanu nisem, 246 XXXIV | vojvodinje Viride, gospod Rovan. Ta je že oni dan pripovedovala, 247 XXXIV | sam s seboj zadovoljen. ~Rovan je priskočil grofici na 248 XXXIV | njegova sestra odšla. In ko je Rovan hotel nekaj ugovarjati, 249 XXXIV | nihče ne utaji." ~Ker je Rovan molčal, je nadaljeval Matija: ~" 250 XXXIV | vajine otroke pestoval." ~Rovan ni na toplo prigovarjanje 251 XXXV | dobro razpoložena. ~Čim je Rovan okreval toliko, da je mogel 252 XXXV | dovolite, da gre gospod Rovan z nami v Št. Vid. Vsi so 253 XXXV | izvedela, da je prišel gospod Rovan na grad." ~Vojvodinja ni 254 XXXV | Med potjo v Šent Vid se je Rovan približal Margareti, na 255 XXXV | biti kakor turški cesar." ~Rovan se je menil z Margareto 256 XXXV | prijateljstvo. ~Od tega časa je Rovan tako pogostoma zahajal v 257 XXXV | takoj iz ječe izpustiti. Ti, Rovan, pa dobiš ukaz, da spremiš 258 XXXV | glavarja z omenjenim ukazom in Rovan se je s štirimi možmi napotil 259 XXXV | je prosil, naj ga spravi Rovan v samostan v Reinu, kjer 260 XXXV | odpeljal Peter Limbšak. Rovan in njegovi ljudje so ga 261 XXXVI | na Dunaj. Kot priča pa je Rovan jako nevaren, ker nima nobene 262 XXXVI | ravnokar je prišel v grad Rovan s svojim vdanim spremljevalcem 263 XXXVI | sobi, ko je vstopil Andrej Rovan. ~ 264 XXXVII | motiti. Iz previdnosti je bil Rovan dal Matiji migljaj, naj 265 XXXVII | nasilstvo. ~Albertus in Rovan sta si nekaj časa molče 266 XXXVII | govoriti," je končno zinil Rovan. ~"Da, gospod Rovan," je 267 XXXVII | zinil Rovan. ~"Da, gospod Rovan," je sedaj dejal opat in 268 XXXVII | Gospod opat," je prekinil Rovan ta uvod, "ali bi ne bilo 269 XXXVII | Krivico mi delate, gospod Rovan, veliko krivico," je vzdihuje 270 XXXVII | Hinavec," je šepetal Rovan sam sebi in z vidnim preziranjem 271 XXXVII | sem posebno Vam, gospod Rovan, storil velike krivice," 272 XXXVII | krivico rad popravil." ~Rovan se je molče priklonil, a 273 XXXVII | Rovana, mu je ponudil roko. ~Rovan pa se te roke ni dotaknil, 274 XXXVII | Neustrašeno je pa stal Rovan pred njim in se ni ganil. ~" 275 XXXVII | ugonobili," je mirno rekel Rovan. "Stregli ste mi celo po 276 XXXVII | stvar," je ostro odgovoril Rovan. "Resnica pa je, da le iz 277 XXXVII | previdno odprl vrata. ~"He, Rovan, ali si tu?" je vprašal 278 XXXVII | Tu sem," se je oglasil Rovan. "Idi in pripravi konja, 279 XXXVII | Kaj pa ti je hotel opat?" ~Rovan mu je na kratko povedal, 280 XXXVII | Oprostite, gospodična," je rekel Rovan spoštljivo, "da sem se upal 281 XXXVII | Ukazujte, gospodična," je rekel Rovan. ~Margareta je bila v vidni 282 XXXVII | Vaša želja," je vprašal Rovan in stopil k Margareti. Rahlo 283 XXXVII | name napad?" je vprašal Rovan. ~"Kaj se pripravlja, tega 284 XXXVII | prišli svarit, Vi?" je dihnil Rovan in čustvo blaženosti mu 285 XXXVII | je šepetela Margareta in Rovan je čutil, kako je trepetala 286 XXXVII | je šel ven, Margareta in Rovan sta ostala sama. ~"Margareta!" 287 XXXVII | Margareta!" je dihnil Rovan in pritisnil ljubljeno dekle 288 XXXVIII| hotel z njim sprijazniti, Rovan pa mu je grozil s smrtjo. 289 XXXVIII| oziroma njeno podporo. Rovan postane ljubimec stare dame ..." ~" 290 XXXVIII| rekla Margareta odločno. "Rovan ne postane ljubimec, in 291 XXXVIII| z baronom Gallom, izgubi Rovan vero v pravo ljubezen in 292 XXXVIII| Jaz ne verjamem, da bi se Rovan prodal, in tudi vojvodinja 293 XXXVIII| sem prepričan, da postane Rovan Viridin ljubimec. To je 294 XXXVIII| zame jako nevarno, ker bo Rovan gotovo uporabljal svoj vpliv 295 XXXVIII| kaže," je dejal, "da je Rovan jako premeten in da zna 296 XXXIX | XXXIX. ~Rovan je bil silno presenečen, 297 XXXIX | občevati pač pa želi, da jo Rovan obišče. ~"e naslednjega 298 XXXIX | naslednjega dne se je odpeljal Rovan z Matijo v Šent Lambert. 299 XXXIX | postaneš še pravi pijanec," je Rovan pograjal svojega spremlejvalca. 300 XXXIX | No, to je vednar gospod Rovan," je dejal kaplan. ~Matija 301 XXXIX | vem in na to prisežem." ~Rovan se ni čisto nič vtikal v 302 XXXIX | njemu se je zdelo, da bi Rovan popolnoma prav storil, če 303 XXXIX | za prihodnost. ~Vtem je Rovan že sedel pri vojvodinji, 304 XXXIX | včasih prišli sem, gospod Rovan?" ~Vojvodinja se je zaljubljeno 305 XXXIX | da ste Vi tukaj, gospod Rovan, se je zaklenila v sobo 306 XXXIX | Kaj ste ji pa storili?" ~Rovan je ta dan prestal težke 307 XXXIX | mogla načuditi, da imata Rovan in Margareta neke skrivnosti. ~ 308 XXXIX | Margareta neke skrivnosti. ~Rovan je proti večeru zapustil 309 XXXIX | ker ni bil zaslišan Andrej Rovan. Angelus je zahteval, naj 310 XXXIX | preiskava in zasliši tudi Rovan, in ker opat Castiel v to 311 XXXIX | Zaznal je bil med tem, da je Rovan zapustil domovino. Kam je 312 XXXIX | nihče vedel, ker se je bil Rovan le pismeno poslovil od vojvodinje, 313 XXXIX | Lambert. Kmalu potem, ko je Rovan odšel iz domovine, se je 314 XXXIX | Prosim, idite v grad!" ~"In - Rovan?" je trepetaje vprašala 315 XL | rentačil Matija. "Saj mi je Rovan povedal." ~"Rovan?" se je 316 XL | mi je Rovan povedal." ~"Rovan?" se je začudila vojvodinja. " 317 XL | dalo, sem se branil, pa Rovan ni odnehal in moral sem 318 XL | se je čudila vojvodinja. "Rovan Vas je poslal? Vi niste 319 XL | zdelo, če bi ga zaprli. Ali Rovan ni dal miru, da sem naposled 320 XL | razmišljala vojvodinja. "Rovan svari največjega svojega 321 XL | je pripovedoval Matija, "Rovan večkrat zdihuje in poveša 322 XL | popolnoma prepričana, da je Rovan vanjo zaljubljen, in vesela 323 XL | napačna. Kaj zlodja, da se je Rovan tako brani. Ko bi mene hotela 324 XL | povedat, kar mu je naročil Rovan. ~Posledica tega razgovora 325 XLI | Na čelu vojske je jahal Rovan, poleg njega pa je bil drug 326 XLI | kmalu končana," je dejal Rovan, ko je zbranim menihom naznanil 327 XLI | smem ustreči," je odgovoril Rovan. "Komisija mi je naročila, 328 XLI | pomagalo jim to ni nič. Rovan je poslal samostansko kočijo 329 XLI | v samostan Hugon Alba in Rovan mu je slovesno izročil samostanske 330 XLI | dan zapustila samostan, a Rovan ni šel ž njo, nego je ostal 331 XLI | novega opata. Kar je bil Rovan, to postanem jaz. Bog ve, 332 XLIII | XLIII. ~Odkar je Rovan živel zopet na smreškem 333 XLIII | pripeljala na Smreko, je bil Rovan slučajno doma. Sam je sedel 334 XLIII | pripeljala in vprašala za Vas." ~Rovan se je ustrašil. Mislil je, 335 XLIII | sobo je stopila Margareta. ~Rovan je bil tako presenečen, 336 XLIII | vprašal sočutno. ~"Gospod Rovan," je ihtela Margareta, " 337 XLIII | brata preteče nesreče. ~Rovan si kar ni mogel misliti, 338 XLIII | nekaj dni," je dejal sedaj Rovan. "Jaz se bom za stvar zanimal 339 XLIII | dobri in velikodušni, gospod Rovan," je s hvaliežnim pogledom 340 XLIII | velik vrč vina v sobo. Ko je Rovan zagledal vrč, se mu je zjasnil 341 XLIII | pijače," je pojasnjeval Rovan. "Posli se kar trgajo, kdo 342 XLIII | neumno." se je razljutil Rovan. Margareta pa je zardela 343 XLIII | s trdim glasom pripomnil Rovan. ~"A kaj, takega ženina 344 XLIII | smem več. Čudno, čudno!" ~Rovan je temu pogovoru naredil 345 XLIII | prijatelja sama, je dejal Rovan: ~"Albertusa morava rešiti. 346 XLIII | skrivnostno rekel: "Veš, Rovan, jaz sem mislil storiti 347 XLIV | ni bil nihče drug kakor Rovan. ""ivljenje ali smrt!" 348 XLIV | opat ni sodnik," je rekel Rovan. "Sodnik sem jaz in ta moj 349 XLIV | Tega ne verjamem!" je dejal Rovan. ~"Prisegam Vam! Jaz sem 350 XLIV | opat Peter?" je vprašal Rovan. ~"Iz samostana v Reinu, 351 XLIV | Dobro!" je rekel zdaj Rovan. "Če je resnica, kar si 352 XLIV | To je težko," je menil Rovan. "Če ostaneš tu, ti je smrt 353 XLIV | prisego ponoviti?" je vprašal Rovan. ~"Da!" "Potem ti pomorem. 354 XLIV | roke in zato sta mu morala Rovan in Matija pomagati, da je 355 XLIV | se odprla mestna vrata. Rovan je z Matijo in z jetnikom 356 XLIV | jetnik sta ostala v veži. Rovan pa je dal notarja zbuditi, 357 XLIV | samostana." ~"Jaz," je dejal Rovan, "sem si stvar takole mislil: 358 XLIV | tako, kakor sta se domenila Rovan in notar. Rovan je dal jetniku 359 XLIV | domenila Rovan in notar. Rovan je dal jetniku še nekaj 360 VL | proti trditvi, kakor je bil Rovan uganil, in sodniki niso 361 VL | Albertus notarju, "da se je Rovan zavzel samo zato, ker je 362 VL | da dobi lepo nagrado. ~Rovan še ni ničesar vedel o Albertusovi 363 VL | silno presenečen kriknil Rovan. Kar je bila Margareta prišla 364 VL | dneva ni vedela, da sta Rovan in Matija odpeljala "morilca" 365 VL | roko. Še predno pa je mogel Rovan ziniti besedo, je že Matija 366 VL | oglasila Margareta, katero je Rovan še vedno držal za roko. " 367 VL | Ali gospodična" je jecljal Rovan. Matija pa je zavpil: "Ah, 368 VL | gospodična!" Ves prestrašen je Rovan dvignil Margareto s tal. 369 VL | brat: ~,Če pa bi si gospod Rovan ne pustil roke poljubiti, 370 VL | objelo dvoje krepkih rok. Rovan jo je stisnil k sebi in