Part

 1 II    |       je tujka pobrala cvet in zaklicala: "Potujte srečno, zali vitez!" ~
 2 XIV   |    Premilostni gospod opat" je zaklicala Polonica "jaz sem revno
 3 XIV   |     boš vendar." ~"Nikdar!" je zaklicala Polonica in se poskusila
 4 XIX   | Margarato k sebi. ~"Rovan!" je zaklicala Margareta obupno in se branila
 5 XIX   |      izhodu. ~"Čujte, mož!" je zaklicala za njim Margareta. "Počakajte
 6 XXVII |     opatovo zadrego in poredno zaklicala: ~"Nič se ne bojte, premilostni
 7 XXVIII|      in potem silno razburjena zaklicala: ~"O, to je sramota, neodpustna
 8 XXXIII|        Poglejte, visokost," je zaklicala, "kako je smrtno bled. In
 9 XLII  | Margareta vzravnala. ~"Ah," je zaklicala, "k Rovanu pojdem - ta mi
10 XLIII |    dekla. ~"Gospod Andrej," je zaklicala, "neka gospa se je pripeljala