Part

  1 I      |          pojdem do grofa celjskega z važnimi poročili, in če
  2 I      |          in premagal. Zvezal ga je z vrvmi in ga bosonogega,
  3 I      |         zavetnikovi hlapci branili z orožjem." ~"Strašno," je
  4 I      |   maščevanje. Grozovito so ravnali z nami in" tu je starka povzdignila
  5 II     |          Kroginkrog je bil ograjen z visokim zidom, v katerem
  6 II     |     obremenil samostanska posestva z znatnimi dolgovi in iz kmetov
  7 II     |            dekletce podila po vrtu z velikim rjavim psom. ~"Kdo
  8 III    |        njemu drveči tujec zamahnil z mečem. Če bi ga bil zadel,
  9 III    |          spremljevalec boriti vsak z dvema sovražnikoma. Meči
 10 III    |            pa se ni hotel bojevati z njima, nego se je umikal,
 11 III    |      napadalca, ki se je peš boril z njim, in ga prebodel. Mož,
 12 III    |        nasprotnika, da je ta padel z živaljo vred, se je drugi
 13 III    |       konju, ki je zadnji padel in z vso težo ležal na svojem
 14 III    |           Reklo se mi je, naj grem z gospodom in naj storim,
 15 III    |           Reklo se mi je, naj grem z gospodom in naj storim,
 16 III    |        prav veseli." ~"Kaj storiva z mrliči," je vprašal Rovan
 17 III    |        potem pa poklical brodnika. Z Matijo sta se prepeljala
 18 IV     |      celjskega grofa Hermana in mu z globokim poklonom vročil
 19 IV     |          svoje ljudi. Prihiteli so z vseh strani, hlapci in dekle,
 20 IV     |           dekle, ter močili Rovana z vodo in mu drgnili sence
 21 IV     |           vodo in mu drgnili sence z octom. Tudi Matija, Rovanov
 22 IV     |            obvezal in ga potolažil z zagotovilom, da bo čez dober
 23 IV     |          Virida, ki je opata vedno z vsem svojim vplivom podpirala
 24 IV     |           me tako skrbi, kaj da je z Rovanom." ~Zatopljena sta
 25 IV     |           gospod opat," je zadonel z globokim glasom izročen
 26 V      |        razuzdanosti, katerih so se z veliko vnemo udeleževali
 27 V      |     dvorišču in opat jih je gledal z okna in se zlobno smejal. ~"
 28 V      |       menihi na posvetovanje in se z njimi natančno dogovoril,
 29 V      |            pa je bil človek, ki je z bistrim očesom vse zasledoval,
 30 V      |        oklenil temnogledega Hugona z vsem srcem, ker je tuji
 31 VI     |      spremili v cerkev, kjer ga je z vso ljubeznivostjo sprejel
 32 VI     |         del svoje preiskave končal z zatrdilom: ~"Konstatirati
 33 VI     |     resnico. ~Vizitator Angelus je z rahlim prikimanjem potrdil
 34 VI     |          kakor bi jim kdo zagrozil z mečem. ~In nihče se ni ganil.
 35 VI     |           je zborovanje končano. ~"Z veseljem vidim, da so vse
 36 VI     |           Navada je bila, da se je z zaslišanjem samostancev
 37 VI     |      zlobno nasmehnil in skomignil z rameni, češ da tega ne ve. ~
 38 VI     |             Kaj se godi tukaj?" je z grmečim glasom ves iz sebe
 39 VI     |       tožarijo. Kar vidite tu, sem z vso svojo avtoriteto skušal
 40 VI     |     vtihotapili v samostan in žive z njimi - ni da bi govoril." ~"
 41 VI     |       Govori!" je ukazal vizitator z ostrim poudarkom, "sicer!" ~"
 42 VI     |          končal vizitator razgovor z Matijo in se obrnil k priorju
 43 VII    |           ki je kmeta zaničeval in z njim delal kakor z živino.
 44 VII    |    zaničeval in z njim delal kakor z živino. Bil je v tem oziru
 45 VII    |          je v tem oziru enih misli z opatom zatiškim. Grajščaki
 46 VII    |      ljudstvo teh krajev seznanili z nauki Zveličarjevimi in
 47 VII    |         hčerko božjo. Naj se zgodi z menoj karkoli, resnica mora
 48 VII    |           razljučene množice in ji z mogočnim glasom zaklical: ~"
 49 VIII   |         priplazil k stolpu, očitno z namenom, da bi govoril z
 50 VIII   |           z namenom, da bi govoril z zaprtim menihom, ali straža
 51 VIII   |            rekel Matija, "hudič bo z menoj že nekoliko usmiljenja
 52 VIII   |            je bil že sam. Ležal je z zvezanimi rokami in nogami
 53 VIII   |          Albe je ležala zvezana in z zamašenimi usti na tleh -
 54 VIII   |           je ta povedal, kaj se je z njim zgodilo. Zdaj je bilo
 55 VIII   |        tudi opatu Albertusu. Ta je z zaničljivim usmevom poslušal
 56 VIII   |           prior Markvard, nisi bil z njimi domenjen." ~Markvard,
 57 VIII   |           ko bi jaz ne bil priorja z vinom in s svojimi šalami
 58 IX     |       samostan je bil poln gostov. Z raznih strani so prihajali
 59 IX     |       strani so prihajali velikaši z večjim in manjšim spremstvom
 60 IX     |     Friderik pl. Lindek, je prišel z desetimi hlapci v samostan
 61 IX     |           ju je oštel in ju končno z bičem pognal iz sobe, obenem
 62 IX     |           Andrej primaknil oknu in z gorečimi očmi opazoval po
 63 IX     |            Ne," je kratko, a zopet z vso odločnostjo odgovorila
 64 IX     |      zapovedujoče ter jezno udaril z nogo ob tla. "Jaz vem, kaj
 65 IX     |         Margareta glavico in rekla z vsem poudarkom: ~"Premisliti
 66 X      |           nam brani vsak dotikljaj z zunanjim svetom," ~se je
 67 X      |        svoji sestri. ~"Kaj je bilo z Glogvicem?" jo je vprašal
 68 X      |          Glogvicem?" jo je vprašal z zadušeno jezo. ~"Nesramen
 69 X      |       rujnega laškega vina. Zadeva z Glogvicem ga ni več skrbela
 70 XI     |            Moj ljubi fant, ne hodi z doma. Ostani tu! Prosi gospoda
 71 XI     |           Cyriacus v Rim. Rovan je z vso ljubeznivvostjo tolažil
 72 XI     |       potem pa švigne kakor strela z neba nizdol in - plen je
 73 XII    |       kratili čas s pijančevanjem, z lovom in z igrami. Tudi
 74 XII    |          pijančevanjem, z lovom in z igrami. Tudi javni cesarski
 75 XII    |          Pavel Glogvic napil in je z drugimi plemenitaši divjal
 76 XII    |           skrivnostni tujec nikdar z nobeno besedico ne nadleguje. ~
 77 XII    |           dražil Poloničino babico z vsakovrstnimi burkami, ko
 78 XII    |           semkaj," je začel Matija z veliko ravnodušnostjo razgovor. "
 79 XII    |              Ponudil je opatu bučo z vinom in ta - misleč, da
 80 XII    |             Tako je govoril Matija z veliko resnobo. Starka in
 81 XII    |           Najbolje bo, če greš sam z menoj. Malo te bodo zaprli,
 82 XIII   |     kmetske žene in dekleta, in se z njimi odpravil na pot. Veselo,
 83 XIII   |       medtem pogledam jaz, kako je z Matijo."  Polonica je jokala,
 84 XIII   |          mu je jel vračati spomin. Z veliko težavo se je vlekel
 85 XIII   |            obvezal. Zabil je potem z debelimi cveki okna in vrata
 86 XIV    |   preklinjala, so opatovi tolovaji z Jernejem Kosom praznili
 87 XIV    |  premilostni gospod niti opat," je z mehkim glasom odogovril
 88 XIV    |           greš lahko domov na hrib z babico vred. To noč pa ostanem
 89 XIV    |          pomoč. Dasi se je branila z vsemi svojimi silami, vendar
 90 XIV    |         bom branila!" je zakričala z divjo odločnostjo. ~"Le
 91 XIV    |        zabodla si me," je škripaje z zobmi sikal in sedel na
 92 XV     |            vprašal Matija mirno in z dostojanstveno zaničljivostjo,
 93 XV     |     planile na Matijo, obsipale ga z odbranimi psovkami in ga
 94 XV     |            oskrbnika Rovana in šel z njim pred grajščinska vrata,
 95 XV     |      veselo rekel Andrej in je šel z očetom in Matijo v hišo. ~
 96 XVI    |           sta se namreč dogovorila z Rovanovim očetom, da bi
 97 XVI    |        odgovoril Andrej. "Pusti me z njimi v miru." ~"Saj se
 98 XVII   |          zaklical zbranim veljakom z gromkim glasom, "pripravil
 99 XVII   |      sklonil k Polonici ter strgal z nje plašč, ki jo je pokrival.
100 XVII   |    pristopil neki drugi velikaš in z bičem udaril Polonico po
101 XVII   |           v smeh in zopet zamahnil z bičem. ~Hlapci so Polonico
102 XVII   |      hlapce. "Čarovnica pleše samo z metlo! Dimnika tu ni, da
103 XVIII  |      obstal. Na postelji je, odeta z belo rjuho, ležala - Polonica.
104 XVIII  |         kar ta opat in ti velikaši z vami uganjajo." ~Ljudje
105 XVIII  |                Amen -" je zaklical z divjim glasom sključeni
106 XVIII  |        opat se je počasi pripeljal z dvorišča. Okrog njega so
107 XVIII  |      četudi sami nič ne verjemete. Z vero imamo kmeta bolje priklenjenega,
108 XVIII  |         bolje priklenjenega, kakor z vsako verigo. Tudi sam se
109 XVIII  |       počasi odjezdili. Opat pa je z umerjenimi koraki šel z
110 XVIII  |            z umerjenimi koraki šel z Matijo proti hiši, kjer
111 XVIII  |           roko svoje mrtve neveste z vročimi solzami. Kaj se
112 XVIII  |        opravila je vedno izvrševal z neko posebno slovesnostjo
113 XVIII  |      Pustite to! Vi ste bili dobri z menoj, jaz pa sem Vam pošteno
114 XVIII  |     Zgrabil je opata za vrat in ga z enim mahom treščil ob tla.
115 XVIII  |           Matija pa je sunil opata z nogo in mu ukazal: ~"Vstanite
116 XIX    |         nekaj časa je začel hoditi z Matijo tudi neki tujec,
117 XIX    |    Kristusovo vero in da kupčujejo z vero. ~Tako je rasel plamen
118 XIX    |            kdaj zasači opata in da z njim obračuna, a njegovo
119 XIX    |            in se branila napadalca z zadnjimi močmi. ~Rovan je
120 XIX    |            Možje - mi imamo vojsko z moškimi, ne z ženskami.
121 XIX    |         imamo vojsko z moškimi, ne z ženskami. Ko bi imeli opata
122 XIX    |            mi vendar, kaj da imate z opatom in zakaj ga tako
123 XIX    |            sovražite?" ~"Jaz nimam z opatom ničesar - ali Rovan
124 XIX    |            ničesar - ali Rovan ima z njim velik račun, in ta
125 XIX    |        rekla: "Prosim vas, pojdite z mano v hišo in povejte mi
126 XIX    |         dali še zapreti, če bi šel z vami v hišo. Gosposki ljudje
127 XIX    |            Prav živinsko so delali z revico. Pa pride dan plačila.
128 XIX    |       jutri pojdem k bratu in tudi z vojvodinjo bom govorila." ~"
129 XX     |   Margareta pa je odločno odkimala z glavo in dejala: ~"Jaz pa
130 XX     |           in zavrnila je Margareto z veliko ostrostjo. ~"Ne razumem,
131 XX     |             Margareta ga je videla z okna in srce ji je začelo
132 XX     |       kajti vedela je, da bo imela z njim trd boj in da jo čaka
133 XX     |        sobo, brala mu je Margareta z obraza, da vse ve, da mu
134 XX     |             da zastraši Maargareto z nekaterimi ostrimi besedami,
135 XX     |           samo zaničljivo odmahnil z roko. ~"Ta stvar je torej
136 XX     |        tednih ga vzameš," je rekel z neizprosno krutostjo, "in
137 XX     |      krutostjo, "in če bi te moral z bičem poditi pred oltar." ~"
138 XX     |          Opat ni mogel odgovoriti. Z dvorišča se je čulo vpitje
139 XXI    |          praznovala njegova zaroka z gospodično Margareto. Že
140 XXI    |      pristavi, mi daste zadoščenje z orožjem. Vi ste onečastili
141 XXI    |            nama rekel: ~'Če v boju z gospodom pl. Glogvicem zmagam,
142 XXI    |          kri in udaril je Glogvica z roko po ustih s tako silo,
143 XXI    | premilostni gospod opat," je rekel z odločnim poudarkom. "Nama
144 XXI    |        Rovana, da se je hotel tudi z nama bojevati, dasi je imel
145 XXII   |          napovedal, da tako, kakor z Glogvicem, obračuna z vsemi,
146 XXII   |        kakor z Glogvicem, obračuna z vsemi, ki so se udeležili
147 XXII   |       nagovarjali opata, naj udari z oboroženo silo na smreško
148 XXII   |         pokristjanili, da bi smeli z njimi početi, kar bi hoteli,"
149 XXII   |            prijatelji v Ljubljani, z vicedomom in z grofom Ortenburškim,
150 XXII   |          Ljubljani, z vicedomom in z grofom Ortenburškim, in
151 XXII   |            na priliko, da se snide z Rovanom. A trajalo je dolgo,
152 XXII   |           Rovan in Markvard. Ko je z jetnikom dospel na mesto,
153 XXII   |           ubijte." ~"Kaj pa hočete z Rovanom," je vprašal prior. ~"
154 XXIII  |       boril s smrtjo. Matija ga je z veliko težavo spravil domov,
155 XXIII  |         Vas, da greste dobrovoljno z menoj na Smreko, Rovan je
156 XXIII  |          priorja, naj pride vendar z barvo na dan. ~"Kakor veste
157 XXIV   |            ljudstvo se je veselilo z njimi, da se vendar iznebi
158 XXIV   |          Št. Lambert, kjer je imel z vojvodinjo Virido dolgo
159 XXIV   |           se že sam prepričal," je z bridkim usmevom dejal Rovan. ~"
160 XXIV   |          se vendar lahko poravnali z njim, gospod Rovan," je
161 XXV    |          Zatičnini in v okolici so z napetostjo in nestrpnostjo
162 XXV    |      straži, kdaj da pride glasnik z dotičnim sporočilom.  Bila
163 XXV    |           kako so sovražili opata. Z vseh strani so drli skupaj
164 XXV    |   naznanilo o novem opatu sprejeli z burnimi klici: Vivat novi
165 XXVI   |          je bil slavnostno okrašen z zelenjem in zastavami. Tudi
166 XXVI   |  navsezgodaj je imel dolg razgovor z njo. Posledica tega je bila,
167 XXVI   |            ukazala vpreči in se je z Margareto odpeljala v Zatičino
168 XXVI   |           se je dobrohotnost brala z lica - je bil vidno ginjen,
169 XXVI   |         odstavljeni opat tako grdo z njimi ravnal, in blagoslavljal
170 XXVI   |           stopil v cerkev, sledila z očmi. Ko se je Rovan obrnil
171 XXVI   |            opat ni vajen občevanja z odličnimi damami. Vtem ko
172 XXVI   |         razburjena, in čim je bila z odstavljenim opatom sama,
173 XXVII  |          postal opat, sprijateljil z Albertusom in delal za to,
174 XXVII  |        priliko se bližje seznaniti z Rovanom. Albertus ji je
175 XXVII  |            bil previden in hladen. Z Margareto ni spregovoril
176 XXVII  |  spregovoril nobene besede, pač pa z grofico Lambergovo, ki je
177 XXVII  |            gospod Rovan," je rekla z naivno grandeco, "jaz sem
178 XXVII  |            si svojo dušo omadežuje z bog zna kako velikim grehom. ~
179 XXVII  |           obrnivši se k Rovanu, je z veliko resnobo dostavila: "
180 XXVII  |            Prepir, ki sta ga imeli z mojim bratom, me nič ne
181 XXVII  |            Rovan -" je kramljala, "z najvišjim dovoljenjem gospe
182 XXVII  |            kadar dobim ženina, bom z njim ušla zdoma na njegov
183 XXVIII |         ali mladost je izginila in z Rovanom se ne more primerjati." ~
184 XXVIII |           poduk končan in je Rovan z grofico Heleno šel proti
185 XXVIII |       sporočila, da želi Margareta z Rovanom govoriti. ~"Ali
186 XXVIII |    kategorično izjavila: "Jaz grem z vami, gospod Rovan. Jaz
187 XXVIII |               Tako torej" je rekla z velikim ogorčenjem "ravnate
188 XXVIII |        velikim ogorčenjem "ravnate z menoj, ki sem vam ponudila
189 XXVIII |          želi gospodična Margareta z menoj na samem govoriti,
190 XXVIII |         kar hoče," je končno rekla z največjo odločnostjo. "Ven
191 XXVIII |           je tudi sedel za mizo in z odprtimi usti poslušal Matijev
192 XXVIII |        Matija," je vprašal kočijaž z veliko radovednostjo. ~"
193 XXVIII |           kateri je bilo ime Sara. Z njo je šel v Egipt, kjer
194 XXVIII |        Egipt, kjer je vladal kralj z imenom Faraon. Ko je ta
195 XXVIII |           prav nič ne poznate," je z veličastno sigurnostjo dejal
196 XXVIII |            stan, se je začela Sara z njo prepirati, tako da je
197 XXVIII |       slušal je vendar in je odšel z Rovanom. Kaplan pa si je
198 XXIX   |          dobil bivši opat Albertus z dne 19. avgusta 1405. datirano
199 XXIX   |           vizitator Angelus grozil z izobčenjem iz katoliške
200 XXIX   |            ki so bili nezadovoljni z opatom Petrom, ker je bil
201 XXIX   |          je tudi vojvodinja Virida z vsem svojim vplivom delala
202 XXIX   |       pride v Rein, od koder pojde z njim kot priča k obravnavi.
203 XXIX   |          Sicer je grof Ortenburški z Rovanom nemudoma pohitel
204 XXIX   |       občeval skoro izključno samo z opatom Petrom in z zvestim
205 XXIX   |            samo z opatom Petrom in z zvestim prijateljem Hugonom
206 XXIX   |        Posebna prijatelja sta bila z grajskim kaplanom, dasi
207 XXIX   |          rekel, da želi vojvodinja z menoj govoriti." ~Rovan
208 XXX    |            vojvode Viljema, ker se z njim krši postavno zagotovljena
209 XXX    |      stopili proti opatu Petru, je z mečem v roki planil med
210 XXX    |           Albertus je sunil Rovana z nogo in mu ukazal: "Vstani!" ~"
211 XXXI   |         onih velikašev, ki so bili z njim prišli v Zatičino in
212 XXXI   |      cerkev in novega opata, ki je z nepopisno ošabnostjo sedel
213 XXXI   |          pestjo po mizi in škripal z zobmi. ~"Kaj naj storim?
214 XXXI   |          krvjo oteti Rovana, bi jo z veseljem prelil," je slovesno
215 XXXI   |           poljublja," je pristavil z gorjupim zasmehom pater
216 XXXII  |          in je imel daljši pogovor z gospsodarjem Gregorjem.
217 XXXII  |          srebrnik, ki ga je Gregor z velikim zadovoljstvom spravil. ~"
218 XXXII  |         ženo in jo povabil, da gre z njim v Zatičino v krčmo.
219 XXXII  |            dobro," je dejal Matija z zadovoljstvom. "Zdaj le
220 XXXII  |            bil pripravljen udariti z njo. ~Počasi so se bližali
221 XXXII  |          je Matija stegnil roko in z vso silo udaril konje s
222 XXXII  |            ljudje. Če greste zlepa z nami, se vam ne skrivi niti
223 XXXII  |            sicer, da bomo to cesto z vami olepšali na ta način,
224 XXXII  |            povejte, kaj nameravate z nami." ~"To je hitro povedano,"
225 XXXII  |          Gregor pa se ni premaknil z mesta. Nekaj je mencal,
226 XXXIII |        večer zapustili Št. Lambert z namenom, da se vrnejo v
227 XXXIII |     Povedal je le, da jih je dobil z jetniki vred v svoji koči
228 XXXIII |           prijorja Markvarda in se z njim posvetoval, kako bi
229 XXXIII |             Oh, povejte mi, kaj je z mojim bratom? Kaj mar še
230 XXXIII |   preganjate," je rekla vojvodinja z veliko resnobo, "in če še
231 XXXIII |      prestrogo soditi. Rovan se je z orožjem v roki uprl mojemu
232 XXXIII |              Tako ne smeš govoriti z gospodom opatom." ~"Ah kaj
233 XXXIII |          Voziček je počasi odrdral z dvorišča in krenil na pot
234 XXXIII |          dokler je Helena govorila z Rovanom, se je zdaj obrnila
235 XXXIII |           fanta zaljubljeni!" ~Voz z Rovanom je bil že dosti
236 XXXIII |          Pozdravila sta voznika in z njim spregovorila nekaj
237 XXXIII |          Lamberg in grofica Helena z nekaterimi spremljevalci. ~
238 XXXIII |    neljubemu prizoru naredil konec z izjavo: ~"Le povejte opatu,
239 XXXIV  |           svojem mestu. Sklenil je z njimi nekako pogodbo, s
240 XXXIV  |           je posebno Matija opazil z velikim zadovoljstvom, rekla: ~"
241 XXXV   |       nesreča. ~Vojvodinja je bila z Rovanom jako ljubezniva
242 XXXV   |         Rovanom jako ljubezniva in z vidinim zadovoljstvom je
243 XXXV   |      dovolite, da gre gospod Rovan z nami v Št. Vid. Vsi so že
244 XXXV   |            iz grada, je vojvodinja z okna gledala za njo in mrmrala
245 XXXV   |         cesar." ~Rovan se je menil z Margareto le o različnih
246 XXXV   |            je moral skoro vsak dan z Rovanom jahati v Šent Lambert. ~
247 XXXV   |      odposlanec deželnega glavarja z omenjenim ukazom in Rovan
248 XXXV   |         prišel sem, so me sprejeli z ljubeznijo, dasi me niso
249 XXXVI  |             baron Jošt, zadovoljen z izidom dolgega pogovora,
250 XXXVI  |            ki ga je imel najpoprej z opatom Albertusom, potem
251 XXXVI  |           opatom Albertusom, potem z vojvodinjo Virido in končno
252 XXXVI  |        vojvodinjo Virido in končno z Margareto, tako zadovoljen,
253 XXXVI  |           da mu je radost odsevala z obraza. ~Albertus je sedel
254 XXXVI  |       Vizitator Angelus se je zdaj z vso silo lotil boja proti
255 XXXVI  |   zanesljivega vira vem, da je šel z odstavljenim Petrom zopet
256 XXXVI  |           domov. Kdo ve, če ni šel z njima na Dunaj. Kot priča
257 XXXVI  |           menila Virida, "in da se z denarjem in z darili lahko
258 XXXVI  |             in da se z denarjem in z darili lahko pridobi dvorno
259 XXXVI  |            denar bi še Mater božjo z oltarja prodala. Ta dva
260 XXXVI  |       premilostni gospod opat," je z veliko ponožnostjo rekel
261 XXXVI  |            in recite mu, da bi rad z njim govoril. Pripeljite
262 XXXVII |            navdajajo. ~""eleli ste z menoj govoriti," je končno
263 XXXVII |          šepetal Rovan sam sebi in z vidnim preziranjem sledil
264 XXXVII |           sobi šetajočemu se opatu z očmi. ~"Ne tajim, da sem
265 XXXVII |            da bom do zadnjega diha z vsemi močmi delal, da Vas
266 XXXVII |           ni ganil. ~"Tako govoriš z menoj, dečko," je hreščal
267 XXXVII |       vojvodinji o svojem pogovoru z Vami." ~Matija je sprevidel,
268 XXXVIII|      naletel na Rovana in se hotel z njim sprijazniti, Rovan
269 XXXVIII|           po Margareti, da pretrga z njim vsako občevanje in
270 XXXVIII|       povedala, kako je vojvodinja z Rovanom radovoljno občevala,
271 XXXVIII|            ki je v vsakem položaju z bistrim očesom spoznal,
272 XXXVIII|              ali čim se ti poročiš z baronom Gallom, izgubi Rovan
273 XXXVIII|           vplivaj, da pridem zopet z njo v zvezo." ~"Kar je mogoče,
274 XXXVIII|      nevesta barona Galla, dasi je z vso dušo in z vsem srcem
275 XXXVIII|       Galla, dasi je z vso dušo in z vsem srcem ljubila Andreja
276 XXXIX  |          da želi vojvodinja Virida z njim govoriti. Sprva je
277 XXXIX  |         napada pretrgala vse zveze z opatom in neče z njim občevati
278 XXXIX  |         vse zveze z opatom in neče z njim občevati pač pa želi,
279 XXXIX  |           dne se je odpeljal Rovan z Matijo v Šent Lambert. Šel
280 XXXIX  |       svojega konja. "Tako govoriš z menoj? Lep prijatelj si
281 XXXIX  |      sprejel grajski kaplan, ki je z veliko prijaznostjo prihitel
282 XXXIX  |           nasproti in ga pozdravil z neko posebno vdanostjo. ~"
283 XXXIX  |            bili že mene primerjali z zvezdo, bi nič ne rekel,
284 XXXIX  |          da se je vojvodinja sprla z opatom in da neče več z
285 XXXIX  |            z opatom in da neče več z njim občevati. Matija je
286 XXXIX  |           prav storil, če vi začel z vojvodinjo za nekaj časa
287 XXXIX  |          kar najljubezniveje in mu z veliko vnemo pripovedovala,
288 XXXIX  |          mislil nanj napraviti. In z veliko gorečnostjo je vabila
289 XXXIX  |         Rad bi bil prišel v dotiko z Margereto, a ta ves dan
290 XXXIX  |           je nesrečno zaljubljena. Z nikomer ne govori, vedno
291 XXXIX  |            medtem zoper sprijaznil z vojvodinjo ali staro prijateljstvo
292 XXXIX  |       Margareta je bila sedaj sama z vojvodinjo, kajti tudi baron
293 XL     |               XL. ~Matijev pogovor z Margareto ni trajal dolgo.
294 XL     |           lahko kak žejen popotnik z važnimi novicami." ~Vojvodinja
295 XL     |              Ko je imel Matija vrč z vinom pred seboj in se je
296 XL     |            pa tudi obsipala Matijo z pohvalnimi besedami, da
297 XL     |      dogodkih, ki sta jih doživela z Rovanom v zadnjih mesecih. ~"
298 XL     |           pripovedovanje poslušala z veliko slastjo in čisto
299 XL     |        svoje izvoljenke,' mi pravi z globokim glasom, kakor bi
300 XL     |           v roke. ~Matija je denar z veliko radostjo spravil
301 XL     |            s svojimi spremljevalci z dvorišča. Matija je gledal
302 XLI    |      Albertusovo stanovanje, da se z njim dogovori, kaj je storiti.
303 XLI    |            naglici sklicane kmete, z menihi pa se je dogovoril,
304 XLI    |        tudi Matija Jazbec ni odšel z vojsko, marveč se je preselil
305 XLI    |            To imenovanje je Matija z radostjo sprejel in je bil
306 XLI    |           to novico. Ko sta sedela z grajskim kaplanom pri vrču
307 XLI    |           po dogodku na pristavi. ~Z njenim zaslišanjem je bila
308 XLI    |           ni bil tega mnenja in je z veseljem sprejel ta denar
309 XLII   |            opravila, in občeval ni z nikomer, izvzemši Matijo.
310 XLII   |         nauki in oklenil se jih je z vso gorečnostjo. S temi
311 XLII   |      Lambert tolažit, in kadar sta z grajskim kaplanom sedela
312 XLII   |        obotavljal in začel cmakati z jezikom ter požirati sline. ~"
313 XLII   |            sobe in se kmalu vrnila z velikim vrčem vina. In Matija
314 XLII   |            In Matija je prijel vrč z obema rokama in si svoje
315 XLII   |          časom je opat Peter začel z okna svojega stanovanja
316 XLII   |            mi pomaga on." ~"In jaz z njim," je navdušeno zaklical
317 XLIII  |           smreškem gradu, ni skoro z nikomer občeval. V samostan
318 XLIII  |           njegove prebivalce. Tudi z Matijo je prišel le redkokdaj
319 XLIII  |    pogostoma izprašuje po njem. In z vojvodinjo se ni hotel sestati,
320 XLIII  |         Petru in o Albertusu in se z njim posvetoval, kako bi
321 XLIV   |            pa šla v stolp. ~Tu sta z vitrihom odprla ključavnico.
322 XLIV   |             ivljenje ali smrt!" je z globokim glasom dejal drugi
323 XLIV   |      odprla mestna vrata. Rovan je z Matijo in z jetnikom šel
324 XLIV   |        vrata. Rovan je z Matijo in z jetnikom šel naravnost v
325 XLIV   |      zbuditi, ker je hotel najprej z njim govoriti. Stari gospod
326 XLIV   |           kraj, sam pa se je vrnil z Matijo na Smreko, od koder
327 VL     |        mogel nikdar priti v dotiko z Albertusom in da je človek,
328 VL     |           da je res sam v dogovoru z "morilcem" fingiral poskušeni
329 VL     |         trud. Zavzel se je bil res z veliko vnemo za stvar in
330 VL     |          Matija planil na vrata in z glasom, ki se je lahko slišal
331 VL     |            nikdar." ~Skrivaj pa je z rokama potegnil čez oči,
332 VL     |           Margareta mu ni branila. Z ljubeznivim usmevom je rekla: ~"