Part

  1 I      |           gospoda opata." ~"Pustite to službo! Kdor služi krivici
  2 I      |             Saj ste rekli, da se je to večkrat zgodilo." ~"O, da,
  3 I      |             zatirali in izsesavali. To so bili hudi dnevi. Nekaj
  4 I      |         dekle vse preplašeno. "Kako to?" ~"Vrgli so ga v ječo -
  5 I      |             res, kar ste rekli, kaj to meni očitate? Božja zapoved
  6 I      |           služi svojemu gospodarju. To zapoved izpolnjujem. Krivice
  7 II     |         sprejme njegova naročila. ~"To pismo izročiš osebno celjskemu
  8 II     |          roke. Morda bodo poskušali to pismo siloma vzeti, saj
  9 II     |           Dokler sem živ - ne pride to pismo v druge roke," je
 10 II     |      Ljubljane, odločil se je pa za to pot tudi iz ozira na svoja
 11 II     |          rjavim psom. ~"Kdo je neki to?" je Andrej dejal svojima
 12 II     |           svojima spremljevalcema. "To je očitno, da je plemenitnega
 13 II     |            nisem videl." ~"Morda je to sestra gospoda opata," je
 14 II     |             deset cekinov, kakor bi to ne bilo nič, nam pa, ki
 15 III    |          kar mi ukaže." ~"Kdo ti je to rekel?" ~"Grajščinski valpet." ~"
 16 III    |           zadovoljno poročal: ~"No, to pot pa ni bil boj zastonj.
 17 IV     |         izpraševal grof. ~"E, ko bi to vedel. Temnilo se je že,
 18 IV     |       vojvodo Viljema pravočasno na to tožbo pripravi, smem upati,
 19 V      |        izvrši tam uradno revizijo. ~To poročilo ni bilo veselo,
 20 V      |          prej vrši vizitacija. Zato to se je imel zahvaliti vojvodinji
 21 V      |             Kristusovega vnebohoda. To so si kmetje že davno želeli.
 22 V      |           tega se je tudi zavzel za to pri "agentu", ki ga je imel
 23 V      |              stolici. Dobival je za to 65 cekinov na leto in seveda
 24 V      |           dotični odredbi, da se je to zgodilo iz posebne milosti
 25 V      |              je porogljivo dejal: ~"To ljudstvo je neumno! Stavil
 26 V      |      samostansko imetje tako v nič, to imetje, katero je smatral
 27 V      |       smatral za nekako svojo last, to imetje, s katerim je hotel
 28 V      |          vsako najnovejšo stvarico. To je bil menih Hugon Alba.
 29 V      |          katerim je rad občeval, in to je bil opatov praporščak
 30 V      |      gledati v njih duše, je opazil to spremembo in vprašal Hugona,
 31 VI     |          vse one, ki so mu nakopali to nepriliko, in v svoji duši
 32 VI     |          rahlim prikimanjem potrdil to naznanilo, iz oči opata
 33 VI     |          oglasil vizitator Angelus. To se mi zdi jako čudno, zakaj
 34 VII    |     samostanu. Opat Albertus je vse to rad obljubil. ~Vizitacija
 35 VII    |          pritožbe. ~"Ali se Vam zdi to tako potrebno, da me morate
 36 VII    |         največja nesreča na zemlji, to vendar vem, da bom pred
 37 VII    |        Ljudstvo nas kolne in mi smo to zaslužili." ~Med zbranimi
 38 VII    |         žveplo na samostan, bi bila to zaslužena kazen. Zato pa
 39 VII    |         nastanejo druge razmere." ~"To se zgodi, moj zgovorni sinko,"
 40 VIII   |             bili mislili, da ostane to lepo razmerje ohranjeno,
 41 VIII   |      odpotoval v Oglej k patriarhu. To se je zdelo menihom sumljivo
 42 VIII   |            zabavati kakor sedaj." ~"To je resnica," je dejal prior
 43 VIII   |          pritrjeval Matija, a ravno to je veselje mojega življenja.
 44 VIII   |             hoditi in alelujo peti, to tudi ni Bog zna kaj." ~Prior
 45 VIII   |           naglo odnesli na vrt. Vse to se je zgodilo tako hitro,
 46 VIII   |            bo! Če je ušel, je ušel. To pa Vam povem, da Hugona
 47 IX     |            mesece ne dobe več vina. To postopanje je menihe do
 48 IX     |            Reinu, a spoznali so, da to ne pojde. Opatovi gostje
 49 IX     |           Pavlom Glogvicem, a ko je to Margareti razložil, se je
 50 IX     |             način ga ne vzamem. Saj to ni vitez, ni mož, nego le
 51 IX     |           namenu." ~"Kako pa misliš to doseči?" je radovedno vprašala
 52 IX     |     radovedno vprašala Margareta. ~"To je moja stvar! Čemu bi ti
 53 IX     |             jih itak ne razumeš. Le to verjemi, treba je bilo velikih
 54 IX     |            radi odstranili." ~"Kako to?" ~"Kaj ne uvidevaš, da
 55 X      |      poskusila opata izpodriniti. ~"To je kazen, ker smo ga tožili,"
 56 X      |            menil menih Ivan Pock. ~"To že," je dejal Konrad de
 57 X      |           ne morem uganiti, kaj naj to pomeni." ~"Goste je poklical
 58 X      |            morajo zdaj plačevati za to cerkev. Kolnejo sicer kakor
 59 X      |         neki? In kaj praviš, ali je to posebno čudno, če je lepi,
 60 X      |    zadovoljno stegnil za grmovjem. "To dekle je zalo, jako zalo,
 61 X      |         Polonico napadli. Novega bi to pač nič ne bilo? Tu daleč
 62 X      |        noben vitez in noben menih - to cvetko utrgam jaz sam. Punca
 63 X      |           norčavi Matija, ki je vse to videl. Glogvic je nato zasedel
 64 X      |             Glogvic ni moj ženin in to tudi nikdar ne bo. Povedala
 65 X      |       nikdar ne bo. Povedala sem ti to že včeraj in pri tem ostanem.
 66 X      |      pridruži mojim nasprotnikom in to bi bilo zame jako slabo,
 67 XI     |            zanesti. Da pošlje mene, to je dokaz posebnega zaupanja." ~"
 68 XI     |             mi je pravila Lojzka in to je bila pametna ženska.
 69 XI     |            Matija Jazbec." ~"Tepec" to je bilo vse, kar je odgovorila
 70 XI     |          tepec? Strela božja, če mi to še enkrat rečete, vam prevrnem
 71 XI     |            svojo obljubo. Če vam je to všeč ali če vam ni všeč -
 72 XI     |             svoj plen? ~Polonico je to vprašanje presenetilo. ~"
 73 XI     |           vedno pri sebi. Nekdaj je to bodalo nosila pri sebi imenitna
 74 XI     |         imenitna italijanska gospa. To bodalce ti bo v večjo pomoč,
 75 XI     |        vitezov in njihovih hlapcev. To so nevarni ljudje, ki nobene
 76 XII    |            Res je! Izdati te moram. To je moja dolžnost. Saj bi
 77 XIII   |            Hodil je toliko rajši na to pristavo, ker mu je Jernej
 78 XIII   |           pri Polonici, prihitel na to pristavo in naročil svojemu
 79 XIII   |           žensko dal tri cekine, za to bo pa dal še več. In kaj
 80 XIV    |         zatiških menihih. Ker se je to že marsikomu primerilo,
 81 XIV    |        duhovnik ste in..." ~"Kaj za to? Tudi duhovniki smo pod
 82 XIV    |        domov na hrib z babico vred. To noč pa ostanem pri tebi." ~
 83 XIV    |            spoznala svoj položaj, a to spoznanje ji je dalo moč
 84 XIV    |          sem in poštena ostanem." ~"To je prav lepo," se je porogljivo
 85 XIV    |            Če me ne ljubiš - kaj za to? Moja boš vendar." ~"Nikdar!"
 86 XIV    |          sem tu, Jernej." ~"Zagrabi to punco in zapri jo v klet -
 87 XV     |            ali pravega očeta najti, to je umetnost. Zato pa jaz
 88 XV     |          mačico pa enega psička." ~"To je že mogoče," je menil
 89 XV     |             ranil." ~"Kdaj pa se je to zgodilo?" je vprašal Matija. ~""
 90 XV     |        Polonico skrito." ~"Matija - to je nevarno. Kdo ve, kaj
 91 XVI    |       načine pripravljal Andreja na to, da izve popolno resnico. ~"
 92 XVI    |          življenje najlepše, a meni to ni šlo nikdar v glavo. Tudi
 93 XVI    |       oblači - nosi jih pa žena. In to naj bo sreča?" ~Andrej ga
 94 XVI    |             ne more zgoditi." ~"Ali to ni nič posebnega, če jo
 95 XVI    |            No, nekaj prav posebnega to pač ni. Saj se je že večkrat
 96 XVI    |           Andrej. ~"Tega ne vem. Le to vem, kdo bi nama mogel povedati." ~"
 97 XVI    |             ves prestrašen: "Pa saj to je - opatova desna roka -
 98 XVI    |               pa ne da bi opat -" ~"To morava izvedeti in zato
 99 XVII   |          ljudje njegove okolice, so to verjeli. Kmetsko ljudstvo
100 XVII   |              Izvrstno! Slava opatu! To je krasno!" tako so klicali
101 XVII   |           Zabavajte se torej sami s to čarovnico, kakor veste in
102 XVII   |        Polonico iz hiše. ~"Lahko bi to punco spravil na grmado,"
103 XVII   |          prestrašena - "kaj je bilo to?" ~
104 XVIII  |         vršila na pristavi, ni bilo to nič čudnega. ~Ure so tekle
105 XVIII  |             pokonci. "Zakaj gledate to? Pravični bog je pustil
106 XVIII  |             žene in hčere vlačijo v to hišo greha in krivičnosti
107 XVIII  |        poglede. ~"Ali morda poznate to revo, ki leži zdaj mrtva
108 XVIII  |           teboj, Rovan -" ~"Pustite to! Vi ste bili dobri z menoj,
109 XVIII  |            videla. Oj, in kaj se je to noč zgodilo, se je zgodilo
110 XVIII  |            ubili. Naposled se mu je to vendar posrečilo. Rovanu
111 XIX    |             kako kričeča krivica je to, da so kmetje sužnji, tisti
112 XIX    |           zbijati šale. ~"Lejte jo, to gospodično," so se rogali, "
113 XIX    |            njih žene in uslužbence, to pa zanjo sploh ni bilo nič
114 XIX    |        Rovan in moj brat." ~"Kaj pa to vas briga?" se je obotavljal
115 XIX    |           Margareto strašen vtis. ~"To ni mogoče, to ni resnično,
116 XIX    |       strašen vtis. ~"To ni mogoče, to ni resnično, je vpila vsa
117 XIX    |        neusmiljeno bomo pokončavali to zalego. ~Spričo tega izbruha
118 XIX    |             da bi kaj obljubil. "Le to vam svetujem, nikar se prevečkrat
119 XIX    |          menil stražar, kateremu ni to naročilo nič prav ugajalo. ~
120 XIX    |            Ali ni tako?" ~Stražarju to ni šlo v glavo. Molče je
121 XX     |         duše in njeni tlačani so ji to zaničevanje pošteno vračali
122 XX     |   ustvarjeni, da življenje uživamo, to so plemenitaši in duhovniki,
123 XX     |            je Bog uredil - -" ~"Ali to vendar ni pravično," je
124 XX     |         cerkev desetkrat uči, da je to ali ono pravično, če mi
125 XX     |           mi pravi moje srce, da je to krivično, ne verjamem, da
126 XX     |          užaljena, ali na Margareto to ni napravilo vtisa. ~"Tega
127 XX     |     verjameš več. Ali ne veš, da je to herezija?" ~"Jaz verjamem
128 XX     |        krivičnike po zasluženju." ~"To je prav! Sodbo pa prepuščaj
129 XX     |       ošabno opat. "Kar cerkev uči, to moraš verjeti in konec besedi." ~"
130 XX     |              da je krivično, ostane to zame krivično, naj reče
131 XX     |             zaradi krivoverstva." ~"To lahko storiš," je pogumno
132 XX     |             pa te črti iz vse duše. To je vendar čudno. Nekaj se
133 XX     |             zato ni dal odgovora na to Margaretino vprašanje, nego
134 XX     |         Glogvicem v desetih tednih, to je koj po novem letu." ~"
135 XX     |           stola. "In kar ti ukažem, to moraš storiti." ~"Ne, Albertus!
136 XXI    |        zgodi. Tudi Glogvic je moral to spoznati, ker se je oziral
137 XXI    |             poštenja.' ~Glogvica je to žaljenje hudo zadelo. Ves
138 XXI    |              Gospod pl. Glogvic, za to, kar ste storili na samostanski
139 XXI    |           je Rovana. Ta pa se ni za to zmenil. Naposled pa mu je
140 XXI    |         razpolaglo." ~"In vidva sta to hvaležno doklonila!" se
141 XXI    |             imela Glogvic in Rovan, to sta viteško poravnala in
142 XXI    |            sta viteško poravnala in to naju nič ne briga. Sicer
143 XXII   |            bi se mu kaj zgodilo, bi to mi krvavo plačali." ~Velikaši
144 XXII   |      podelil samostancem, porabil v to, da je začel na svojo roko
145 XXII   |          opazovati, kolikor je bilo to v mraku sploh mogoče. A
146 XXIII  |        branil iti, ali Matija se za to ni zmenil. ~"Če ne greste
147 XXIII  |      puščica prebodla vrat. Opat je to naročil. Opat je poskusil
148 XXIII  |           dejal prior Markvard, "je to, da se naj Rovan še enkrat
149 XXIII  |           je vzkliknil Hugon Alba. "To je vendar proti cerkvenim
150 XXIII  |         sleparski način." ~"Kako pa to dokažemo?" se je oglasil
151 XXIII  |          pristavi in napad na Vas - to skupaj mora opata strmoglaviti.
152 XXIV   |     strmoglavite, pride dan, ko vam to plačam." ~Menihi pa so hinavsko
153 XXIV   |          dejal temnogledi opat, "je to, da bi Rovan ne prišel pričat.
154 XXIV   |          prišel pričat. Ali kdo naj to izposluje?" ~"Kaj, ko bi
155 XXIV   |            verjamem, ali poskusi se to vendar lahko." ~Vojvodinja
156 XXIV   |            Kar je meni opat storil, to se da pravzaprav poravnati
157 XXV    |      vojvodinja Virida sama videla, to jo je popolnoma prepričalo,
158 XXV    |          zaljubljen v Margareto." ~"To ni mogoče," je ugovarjal
159 XXV    |      ponavljala vojvodinja. ""enske to hitrje opazimo, kakor moški.
160 XXV    |             v miru putiva." ~"Ali - to bi bila vendar škoda - taka
161 XXV    |         ravno Margareta sama pisala to pismo, dovolj je, če je
162 XXVI   |     blagoslavljal je s tresočo roko to ponižno, pred njim v prahu
163 XXVI   |           pred novim opatom. Ali je to moško? Kaj mislite, da bo
164 XXVI   |            svojim čustvom. ~"Saj je to čisto navaden kmet, ta novi
165 XXVI   |      vojvodinja. "Pojasni mi vendar to stvar." ~"Prav rad in videla
166 XXVI   |    samostana, kadar in kamor hočem. To so dragocene pravice in
167 XXVII  |             predpisih svojega reda. To menihom nikakor ni ugajalo,
168 XXVII  |            z Albertusom in delal za to, da se odstrani opat Peter. ~
169 XXVII  |             kar poljubila bi vas za to prijaznost, premilostni
170 XXVII  |           Grofica je dobro zapazila to opatovo zadrego in poredno
171 XXVII  |                Pismo? Kako pismo? - To je pa silno zanimivo! Hitro
172 XXVII  |          znam biti jako nemilostna. To bodete že izkusili. Veste,
173 XXVII  |           zdoma na njegov grad. Oh, to bo nebeško." ~"Oh, te skušnjave,
174 XXVII  |            poslala poljub. Opata je to kar vrglo nazaj na naslanjač. ~"
175 XXVII  |   nastavljala mreže! ~Verjemite mi, to žensko si je izbral satan,
176 XXVIII | melanholično odgovoril Rovan. ~"Ah, to mora krasno biti, če je
177 XXVIII |           mene kdo nesrečno ljubi - to je nadvse lepo. Ali se nečete
178 XXVIII |            poroko. Kako imenitno bi to bilo, ko bi vi bili pri
179 XXVIII |       nesrečne ljubezni vzdihovali. To bi gotovo prav znatno povzdignilo
180 XXVIII |             varstvo in svojo pomoč. To je grdo od vas, gospod Rovan,
181 XXVIII |            Rovan, zelo grdo. Jaz si to zapomnim. Odslej vas bom
182 XXVIII |             šepetala grofica. "Vsaj to storite." ~"Ne, grofica,"
183 XXVIII |             Dobro! Vi ste tiran! In to vam povem - jaz vas nikdar
184 XXVIII |              pojasnite mi stvar." ~"To je hitro storjeno," je odgovoril
185 XXVIII |          razburjena zaklicala: ~"O, to je sramota, neodpustna sramota! -
186 XXVIII |           prijazni in mi prepustiti to pismo?" ~"Gotovo, plemenita
187 XXVIII |             vas in o vašem značaju. To pismo je za vas nekako poniževalno
188 XXVIII |           vas nekako poniževalno in to me je bolelo." ~"Hvala vam
189 XXVIII |             kričal grajski kaplan. "To je smrtni greh!" ~"To ni
190 XXVIII |               To je smrtni greh!" ~"To ni greh," je trdil Matija. "
191 XXVIII |             je trdil Matija. "Če vi to trdite, je to dokaz, da
192 XXVIII |        Matija. "Če vi to trdite, je to dokaz, da ne poznate svetega
193 XXVIII |             veliko radovednostjo. ~"To, kar ste že vsi slišali
194 XXVIII |            bil lisjak in je rekel: 'To je moja sestra.' In Faraon
195 XXVIII |         Maruši, lahko drugo vzameš. To je tudi dovoljeno." ~"Ne,
196 XXVIII |           je tudi dovoljeno." ~"Ne, to pa še celo ni dovoljeno,
197 XXVIII |        dovoljeno, na noben način ni to dovoljeno," se je zdaj zopet
198 XXVIII |           je dejal Matija: ~"Kaj za to, če je neprimerno, kar sem
199 XXIX   |             pa so brez obotavljanja to pismo podpisali. Bivši opat
200 XXIX   |            svojim vplivom delala za to, da se ugodi Albertusovi
201 XXIX   |           Ko je Albertus izvedel za to razsodbo, je divjal in vse
202 XXIX   |             pogledal v vrč. ~"Ko bi to vedel, bi vama bil že povedal,"
203 XXIX   |           časa. In vsi so rekli, da to pomeni nekaj posebnega." ~"
204 XXIX   |             In kaj ti je hotela?" ~"To je ravno tisto, kar sem
205 XXIX   |          preti velika nevarnost." ~"To ti je vojvodinja naročila?"
206 XXIX   |      naročila?" se je čudil Rovan. "To je vendar nekaj izrednega!" ~"
207 XXIX   |           tega nikomur povedati." ~"To je jako čudno," je menil
208 XXIX   |           sem bil tudi malo vinjen. To pa še vem, da je rekel: '
209 XXIX   |            presti, kakor mačka.' In to tudi vem, da je rekel: Rovan
210 XXIX   |            gospodična Margareta." ~"To so sanje pijanega kaplana,"
211 XXIX   |           je sojeno, da zmagamo, se to zgodi tudi brez tvoje pomoči,
212 XXX    |           pokaže svoje pooblastilo. To se je zgodilo in nato je
213 XXX    |            proti meni? Ali veš, kaj to pomeni? In obrnivši se k
214 XXXI   |            samostana ni smel nihče. To je bilo posebno neprijetno
215 XXXI   |           uvidel je sam, da bi bilo to obupen čin, ki bi nikomur
216 XXXI   |           so menihi sklepali, da je to božji migljaj, naj se samostan
217 XXXI   |             kmet je tako neumen, da to šibo še poljublja," je pristavil
218 XXXI   |             raztegnil, ko je slišal to novico. Oči so se mu zasvetile.
219 XXXII  |             jih je bilo v koči. Vse to je vzel pod pazduho, zaklenil
220 XXXII  |         prišel, bi se moral ujeti v to past. Zdaj pa le previdni
221 XXXII  |         cesti. Vendar so gledali na to, da jih je skrivalo grmovje
222 XXXII  |          brezčutna in nima srca." ~"To je že v rodovini! Saj njen
223 XXXII  |            Mogoče je sicer, da bomo to cesto z vami olepšali na
224 XXXII  |          način, da vas obesimo, ali to ni odvisno od nas, marveč
225 XXXII  |            njem, a ne poznam ga." ~"To je škoda, prav res da je
226 XXXII  |   spremljevalca sta mu pritrdila. ~"To je pa tudi škoda," je ravnodušno
227 XXXII  |             grof Lamberg, kajne?" ~"To sem jaz!" ~"Tako, tako!
228 XXXII  |           kaj nameravate z nami." ~"To je hitro povedano," je menil
229 XXXII  |               je rekel. "Ho! Kaj pa to? Kako pridete v to kočo?
230 XXXII  |           Kaj pa to? Kako pridete v to kočo? Pasja dlaka - to je
231 XXXII  |            v to kočo? Pasja dlaka - to je moja koča! In kdo pa
232 XXXIII |          njih skrivališču. Toda vse to iskanje in poizvedovanje
233 XXXIII |           glasom je rekla: ~"Kaj pa to pomeni, gospod opat? Čula
234 XXXIII |         Hrvaškem, vitez Kozobradec, to pa so moji uslužbenci." ~
235 XXXIV  |          obrnivši se k Rovanu. "Ne! To ne sme biti! Škoda bi Vas
236 XXXIV  |             Matijo, ki pa se za vse to ni menil, nego se le smejal,
237 XXXIV  |          pomagala, potem bi pa vzel to drobno veščo, to grofico.
238 XXXIV  |            pa vzel to drobno veščo, to grofico. Kadar pride k nam,
239 XXXV   |         hočeš še več?" ~Pomagalo pa to ni nič in slej ko prej je
240 XXXV   |        ostati v zatiškem samostanu. To je dokaz posebnega zaupanja,
241 XXXV   |       vojakom, samostan pa podreti. To bi bilo najbolje! Dokler
242 XXXVI  |            vplivat proti meni. Tudi to je sumljivo, da Rovana še
243 XXXVI  |             pridobi dvorno gospodo, to veš iz izkušnje. Toda če
244 XXXVI  |         dalo težko kaj opraviti." ~"To vem in zato sem že poskrbel,
245 XXXVI  |        Castiel iz Broudola." ~"Kako to?" je vprašala Virida. ~"
246 XXXVI  |           ti je opat Castiel poslal to pesem?" ~"Čemu? Migljaj
247 XXXVI  |             plačilu, ki ga dobi. In to me tolaži. Izbral sem tri
248 XXXVI  |           Treba je samo, da vojvoda to sodbo takoj odobri in zmaga
249 XXXVI  |         vojvodinji. Opat je porabil to priliko in je stopil k nekaterim
250 XXXVI  |         prijatelj," je dejal opat, "to ne gre. Zdaj to ne gre več.
251 XXXVI  |        dejal opat, "to ne gre. Zdaj to ne gre več. Vojvodinja Virida
252 XXXVII |      krivice," je nadaljeval opat. "To mi je resnično žal. Poznam
253 XXXVII |        Dokler bom živ, bom delal za to, da Vas odstranijo iz Zatičine.
254 XXXVII |    Margareta pl. Lindek, kaj ne?" ~"To je moja stvar," je ostro
255 XXXVII |        vedela, kako bi nadaljevala. To je obudilo Rovanovo pozornost
256 XXXVIII|             nenavadno odlikovala. ~"To so pa jako zanimive stvari,"
257 XXXVIII|        malenkostnih dogodkov, ki so to potrjevali. ~Opat je bil
258 XXXVIII|           nič ne ugovarjaj, jaz vem to prav natančno - ali čim
259 XXXVIII|             Rovan Viridin ljubimec. To je pa zame jako nevarno,
260 XXXVIII|        izkoristil v svoje namene. ~"To le kaže," je dejal, "da
261 XXXVIII|            zvezo." ~"Kar je mogoče, to rada storim," je odgovorila
262 XXXIX  |              Sprva je mislil, da je to nova past, saj ni vedel,
263 XXXIX  |           je vprašal kaplana. ~"No, to je vednar gospod Rovan,"
264 XXXIX  |            Rovana imenovati zvezdo, to je vendar neumno." ~"Ali
265 XXXIX  |       neumno." ~"Ali kar sem rekel, to je bilo le poetično povedano,"
266 XXXIX  |           je jezil kaplan. ~"Kaj je to poetično, ne vem," je odgovoril
267 XXXIX  |         Matija, "neumno pa je bilo, to vem in na to prisežem." ~
268 XXXIX  |            pa je bilo, to vem in na to prisežem." ~Rovan se ni
269 XXXIX  |            časa ljubezen, češ da bi to Rovanu gotovo prineslo veliko
270 XXXIX  |             da Vas neče videti. Kaj to pomeni? Kaj ste ji pa storili?" ~
271 XXXIX  |        Rovan, in ker opat Castiel v to ni privolil, so se Angelus
272 XXXIX  |       kapitelj. ~Opata Albertusa pa to sporočilo ni vznemirilo.
273 XL     |       Matija, "a kar se pripravlja, to je nekaj posebnega." Vtem
274 XL     |             prinese vina. Matijo je to naročilo jako razveselilo.
275 XL     |          zaslužil." ~"Kdo ve, če je to resnično," je menila vojvodinja. ~"
276 XL     |             naposled vendar šel." ~"To je čudno, jako čudno," je
277 XL     |             sovražnika. Kako naj si to tolmačim." ~"Hm," je menil
278 XL     |            mogel iz njega spraviti. To mora biti neka posebna skrivnostna
279 XL     |       misliti ne upa." ~"Iz česa pa to sklepate," je vprašala vojvodinja,
280 XL     |          vprašala vojvodinja, ki je to Matijevo pripovedovanje
281 XL     |             ali pa pravi: 'Kako naj to vzamem, ko še svojih oči
282 XL     |          njim in se jezil: ~"Ali je to kaka pravica, da gre mož
283 XLI    |        ugovarjali, ali pomagalo jim to ni nič. Rovan je poslal
284 XLI    |   zapovednika samostanskih vojakov. To imenovanje je Matija z radostjo
285 XLI    |      povedat znancem in prijateljem to novico. Ko sta sedela z
286 XLI    |            opata. Kar je bil Rovan, to postanem jaz. Bog ve, če
287 XLII   |             ni zahteval ničesar, le to, kar je imel samostan pravico
288 XLII   |              Za kmeta pa je bilo že to jako hudo, kajti bremena,
289 XLII   |           zadavil. Tudi zaslužil bi to ..." ~"Pustite mojega brata
290 XLII   |         šali. ~"Kaj pravite? Zaprt? To vendar ni mogoče!" ~"Ali
291 XLII   |           Petra zavratno umoril." ~"To ni res, to ni mogoče," je
292 XLII   |      zavratno umoril." ~"To ni res, to ni mogoče," je kriknila
293 XLII   |             verjamem, da bi bil res to storil, česar ga dolže." ~
294 XLII   |        verjamem, da bi bil Vaš brat to storil, česar ga dolže.
295 XLII   |             v Basel, da spravi tudi to zadevo na razgovor." ~"To
296 XLII   |           to zadevo na razgovor." ~"To je strašno," je ihtela Margareta. "
297 XLII   |       zgoditi. Nekaj časa bo zaprt, to pa mu ne bo nič škodilo.
298 XLII   |           mu prav fino, dobro godi. To se mi je zopet čudno zdelo,
299 XLII   |         Vašega brata." ~"Ali zakaj? To je vendar grozno! Saj mu
300 XLIII  |             pa tudi srečna nevesta, to je drugo vprašanje." ~"Kaj
301 XLIII  |           mogel misliti, da bi bila to resnica. ~"Taka hudobija
302 XLIII  |        umirajo v revščini. In potem to grdo izrabljanje kmetske
303 XLIII  |           nasprotnika." ~"Matija je to izvedel od menihov samih,"
304 XLIII  |         Smreko. Sedaj pa se skriva. To je vendar čudno." ~"V Zatičino
305 XLIII  |              dolgo ne bom več. Mene to več ne veseli. Čim pogledam
306 XLIV   |        začel počasi prazniti. Ko je to bilo končano, se je naslonil
307 XLIV   |           prestrašil. ~"Kaj je? Kaj to pomeni?" je trepetaje vprašal
308 XLIV   |             kar si govoril, se mora to izkazati. Ali tu ne moreš
309 XLIV   |            me," je prosil jetnik. ~"To je težko," je menil Rovan. "
310 XLIV   |           kaj se je bilo zgodilo. ~"To je grozna hudobija," je
311 XLIV   |      pustite mirno oditi. Mož stori to rad, Vi napravite potem
312 VL     |             šel zame v ogenj. Jaz - to povem odkritosrčno - bi
313 VL     |          eno za Margareto. Notar je to rad storil, in da bi Virida
314 VL     |         prišel danes v Šent Lambert to naznanit. Vi in dobri zvesti
315 VL     |            sta vse izvršila. Ali je to lepo, da sta mi to prikrivala?" ~"
316 VL     |           Ali je to lepo, da sta mi to prikrivala?" ~"Ali gospodična"
317 VL     |     ljubeznivim usmevom je rekla: ~"To pismo ima še dostavek. Ker
318 VL     |             svoj blagoslov in da bi to bila zame največja radost.'" ~