Part

  1 I      |         bi vedeli za vaše obiske? Še sežgati bi me dal vaš premilostni
  2 I      |          postanem oskrbnik ali pa še kaj več. Ravno sedaj pojdem
  3 I      |         veliko obljubovali, pa so še vselej svojo besedo snedli.
  4 I      |     odgovorila starka. "Mladi ste še in v samostanu takih reči
  5 I      |             In kdaj je prst božji še zadel samostan?" je vprašal
  6 I      |           mojega svarila - se boš še bridko kesala." ~V sobi
  7 I      | izpolnjujem. Krivice nisem storil še nikomur in je ne bom in
  8 I      |            od koder je v mesečini še enkrat zazrl samotno kočo
  9 II     |        bilo na dvorišču zgrajenih še več deloma pritličnih, deloma
 10 II     |           usedli na moje mesto. A še sem jaz gospodar in zapovednik
 11 II     |       plemenitnega stanu, a dolgo še ni tukaj, ker je še nikdar
 12 II     |         dolgo še ni tukaj, ker je še nikdar nisem videl." ~"Morda
 13 II     |            ki mu služimo, je zdaj še zmanjšal plače" se je jezil
 14 II     |         vitez!" ~Rovan se je ozrl še potem, ko je bil že precej
 15 III    |       štajersko stran. Mislili so še ta dan jezditi naprej do
 16 III    |            Kaj ne vidiš, da ta-le še živi," je zaklical Rovan
 17 III    |         se prepeljala čez Savo in še tisti večer prispela v Celje. ~
 18 IV     |         bil tale dečko ranjen?" ~"Še prav hudo. Nagovarjal sem
 19 IV     |           v rahel usmev. ~"Ali si še živ?" je veselo vprašal
 20 V      |           je papež pri ti priliki še na tako poseben način izrazil
 21 V      |         bi zapili ves samostan in še Najsvetješe." ~Sam pri sebi
 22 VI     |           izida odvisno, če sploh še ostane na svojem mestu ali
 23 VI     |       bila strela med nje zadela. Še nikdar ni noben vizitator
 24 VI     |          pregledal samostana, saj še opat sam ni nikdar hodil
 25 VI     |    tožiteljev. Včasih jih je bilo še veliko več v samostanu,
 26 VI     |          trinajstkrat ranjen - pa še vselej srečno ušel peklu." ~"
 27 VII    |    primerno pokoro. ~"Ali ima kdo še kaj pripomniti?" je naposled
 28 VII    |           kmetskega ljudstva, kaj še za njegove pritožbe. ~"Ali
 29 VII    |        zadovoljnosti! Saj v gozdu še rastejo leskovke in te so
 30 VII    |  razuzdano, medtem ko kmet včasih še za sol nima. In samostan
 31 VII    |          večje desetine, povrh pa še izsiljuje iz njega denar
 32 VII    |           Bog mi je priča, da sem še premalo povedal! Samostan
 33 VIII   |         bi se poboljšal, bi se mi še slabše godilo, kakor sedaj." ~
 34 VIII   |          velik hrup, ki je postal še večji, ko so našli priorja
 35 IX     |         Rovanu, ta dva se vzameta še letos." ~"Naj se," je ravnodušno
 36 IX     |          gre tako v kri, da bi se še premilostni gospod opat
 37 IX     |           gospodaril kakor sedaj, še silno pomnožil, tako da
 38 IX     |       kajti kdo ve, kako dolgo bo še trajalo moje opatovanje." ~"
 39 IX     |         položaju. Predno je mogla še kaj odgovoriti, je dejal
 40 IX     |         opat: ~"Premisli si torej še enkrat in bodi pametna." ~
 41 X      |     toliko večja, ker jim je bilo še vedno strogo prepovedano
 42 X      |         jim ni smilil, nasprotno, še dobro se jim je zdelo, da
 43 X      |           pa je bilo vse zastonj. Še hudiča in pekla se ta mrcina
 44 X      |         kar ste navedli, ima opat še vendar kake posebne namene.
 45 X      |         ljudmi nisi nikdar varna. Še napadli bi te pri belem
 46 X      |           in pošteni gospodje. Pa še kako. Ali se že kdaj slišala,
 47 XI     |           Saj pride nazaj! Jaz se še takrat nisem jokal, ko me
 48 XI     |           in si otrla solze. ~"Pa še kakšno!" se je bahal Matija. "
 49 XI     |            Strela božja, če mi to še enkrat rečete, vam prevrnem
 50 XI     |          in nič drugače." ~Starka še odgovora ni dala, nego je
 51 XI     |           kakor če obesiš na vrat še toliko škapulirjev. Zdaj
 52 XI     |     vzamem - jaz!" ~In zdaj se je še Polonica vzlic svoji žalosti
 53 XII    |        zatiškem samostanu je bilo še vedno polno gostov, ki so
 54 XII    |           ganiti, ker jim je bilo še vedno prepovedano zapustiti
 55 XII    |      Zarana, kadar je v samostanu še vse počivalo, je skrivaj
 56 XII    |          je moja dolžnost. Saj bi še odveze ne dobil, če bi pri
 57 XII    |         samostanski vojaki burke? Še kadar sem se ga nasrkal,
 58 XII    |        kakor je tvoj, in glava je še cela. Jaz ti pokažem, kaj
 59 XII    |          samostanski vojak. Mi se še hudiča ne bojimo. Koj deneš
 60 XIII   |          ženskega spola. ~Opat je še tisti dan, ko ga Matija
 61 XIII   |     mogoče do njih. Zato ju primi še danes. Staro zapri v klet,
 62 XIII   |        kolibi. ~"Matija mora biti še v hiši, ker vise na vratih
 63 XIII   |      zavrnil Jernej. "Opat nam je še za vsako žensko dal tri
 64 XIII   |           cekine, za to bo pa dal še več. In kaj bi se Matije
 65 XIII   |          In kaj bi se Matije bal! Še predno bo mogel roko vzigniti,
 66 XIII   |           Menda boste morali name še malo počakati, gospod hudič,"
 67 XIV    |              Opat pa jo je prijel še trje in jo vlekel proti
 68 XV     |           tudi znal napraviti. In še prav gotovo!" ~"enske so
 69 XV     |           sem v Ljubljani doživel še vse kaj drugega. Spoznal
 70 XVI    |       zopet začel Matija, "ali se še spominjaš tiste pridige,
 71 XVI    |     žalosti, ki ga je trla. ~"Kaj še! Poskusi s kakim drugim
 72 XVI    |     vzplamtel zdaj Andrej, "če mi še eno tako poveš - ne vem,
 73 XVI    |           tresel na vso moč. ~"Ti še nekaj več veš, nego si mi
 74 XVI    |         boš tako stresal, mi pade še duša iz života in potem
 75 XVII   |          nevarna ni bila in se je še dosti hitro zacelila. Čez
 76 XVII   |     krutostjo je bil tolik, da si še govoriti niso upali. ~Opat
 77 XVII   |           viharna veselost, ki je še narasla, ko je Jernej Kos
 78 XVII   |      pošiljati na take zabave, da še mislili niso na odpor. Narod
 79 XVII   |          izgubil vsak ponos in se še svojih človeških pravic
 80 XVII   |           Jerneju Kosu k sebi, se še nekoliko zamislil, potem
 81 XVII   |        naročil svojemu oskrbniku. Še ta je nekam preplašen pogledal
 82 XVII   |         radi tega ob tla metal." ~Še je donel po dvorani glasni
 83 XVIII  |        pripovedovati neki fantič. Še ni dolgo, kar so šle domov.
 84 XVIII  |            Popolnoma vrtoglave so še bile. Bog ve, kaj se je
 85 XVIII  |       besed, Matija pa v besnosti še zapazil ni tega. ~"Ti pred
 86 XVIII  |           Kaj se je zgodilo, tega še ni vedel. ~Opat in Matija
 87 XIX    |      Angelus vizitirat samostan - še v večji meri se je bal,
 88 XIX    |      glavni vzrok, da je Albertus še vedno opat v Zatični ter
 89 XIX    |           vprašal Matija. "Kaj pa še želite?" ~"Za vašo prijazno
 90 XIX    |          ničesar. Vaš denar bi mi še roko sežgal." ~"Kaj govorite,
 91 XIX    |        Matija. "Nemara bi me dali še zapreti, če bi šel z vami
 92 XIX    |           in glave bomo sekali in še angelci se bodo smejali,
 93 XIX    |     Rovanu, naj potrpi nekaj dni. Še jutri pojdem k bratu in
 94 XIX    |          Seveda bo umrl, in morda še prav kmalu. Le reci mu,
 95 XIX    |         bi poslušal, bi vedel, da še Bog ni prvič testamenta
 96 XIX    |          prišel k sapi. ~"Kaj, da še bog ni znal testamenta prvič
 97 XIX    |         testament, da ga bo lahko še popravil, in le reci mu,
 98 XX     |       odgovorila." ~""elim, da se še danes izpoveš. Spovednik
 99 XX     |          je grdo, da ti take reči še raznašaš in ščuješ vojvodinjo
100 XXI    |       mogel, da je Glogvic mrtev, še manj pa, da ga je ubil Rovan. ~
101 XXII   |           Tako daleč naših kmetov še nismo pokristjanili, da
102 XXII   |          tem kranjskem kmetu tiči še nekaj poganskega duha, nekaj
103 XXII   |           ponosa in upornosti ima še vedno. Navadno se pač plazi
104 XXII   |    krivice. A tako daleč pa ga le še nimamo, da bi poljuboval
105 XXII   |          kmetov ni pomirilo, nego še bolj razdražilo, je umevno. ~
106 XXII   |        svetu ne morem videti, kaj še da bi jih v peklu vso večnost
107 XXII   |      Potegnil je konja na desno - še nekaj skokov in konj je
108 XXIII  |        Hugon Alba, ki se je moral še vedno skrivati pred opatom,
109 XXIII  |            je to, da se naj Rovan še enkrat pritoži na deželnega
110 XXIII  |      smejal prior. Sicer pa s tem še ni storil največjega greha." ~"
111 XXIII  |      največjega greha." ~"Ali ima še kaj na vesti?" se je čudil
112 XXIII  |      vesti?" se je čudil Rovan. ~"Še nekaj! Poklical je cesarskega
113 XXIII  |          so vsi opatu za ta pisma še nekaj odšteli. Povrh si
114 XXIII  |       vojvodinje Viride izposodil še 1400 goldinarjev. Na ta
115 XXIII  |       Matija. "Posveten človek že še pove resnico - pod prisego
116 XXIII  |       odstavljen mora biti." ~"Pa še nekaj, je pripomnil Matija.
117 XXIV   |           ga branili, povrh je pa še vojvodinja poklicala različne
118 XXIV   |           presenečenim menihom. ~"Še me niste odstranili in tudi
119 XXV    |          moški. Morda Rovan danes še sam ne ve, da se je zagledal
120 XXV    |             Matijevo sporočilo je še povečalo splošno veselost
121 XXV    |         samostanskem dvorišču, in še ko se je bilo ljudstvo davno
122 XXVI   |         ne možje. Danes teden ste še podirali znamenja, ste hoteli
123 XXVI   |           in silili naprej, da bi še enkrat videli novega opataa.
124 XXVI   |      molitev, je podelil ljudstvu še enkrat blagoslov, potem
125 XXVI   |         opat. Kmalu bo imel Peter še drugih nasprotnikov, jaz
126 XXVII  |     skrčili, in ker je opat povrh še štedil, kolikor se je dalo,
127 XXVII  |        jahati. Že 18 let stara in še vedno ne znam jahati. Margareta
128 XXVIII |           grofica. "Doslej je bil še vsak gospod v mene zaljubljen,
129 XXVIII |           sebi. "Albertus je tudi še lep mož - ali mladost je
130 XXVIII |           in veselo dostavil: "In še prav všeč mi je, da vi tega
131 XXVIII |           zavrnil Matijo, "ti, ki še brati ne znaš." ~"Če ne
132 XXVIII |           sem sam slišal, tega mi še opat ne utaji," je godel
133 XXVIII |          tako imeniten mož, da je še v sveto pismo prišel, Matevž
134 XXVIII |           dovoljeno." ~"Ne, to pa še celo ni dovoljeno, na noben
135 XXVIII |        imeti dve ženi in če mu je še angel Gospodov drugo ženo
136 XXVIII |  pripeljal, sme tudi Matevž vzeti še eno ženo." ~In kaplan zopet
137 XXIX   |           nepotrpežljiv. Ti me pa še sedem besed ne pustiš izpregovoriti." ~"
138 XXIX   |         in naj ti rečem, da moraš še nocoj iti na smreški grad,
139 XXIX   |           tudi malo vinjen. To pa še vem, da je rekel: 'Kadar
140 XXIX   |        vem, da je rekel: Rovan bo še ljubček stare vojvodinje,
141 XXXI   |           tako neumen, da to šibo še poljublja," je pristavil
142 XXXII  |           ves večer. Margareta se še zmenila ni za tvoje laskanje.
143 XXXII  |          skrit Matija, in bili le še nekaj korakov oddaljeni
144 XXXII  |       zamotana, a lahko se izteče še prav dobro. Ali poznate
145 XXXII  |   pospešil korake. ~"Kar vam imam še povedati, vam povem v tile
146 XXXII  |          in vendar njegova beseda še toliko ne drži, kakor moj
147 XXXII  |         Rovana ali pa vas vse tri še nocoj obesimo." ~Zdaj je
148 XXXIII |        Gregor govoril resnico. ~A še se opat ni vdal. Sumil je
149 XXXIII |      pripovedoval. "Prav kmetski. Še nikoli nisem nobenega videl.
150 XXXIII |           zapustil svoje sobe. ~A še se opat ni vdal. Njegovo
151 XXXIII |     ukanil. ~"Kako da Rovan sploh še živi," se je jezil opat. "
152 XXXIII |           opat, a predno je mogel še kaj dostaviti, je pridrvela
153 XXXIII |           z mojim bratom? Kaj mar še vedno ni osvobojen?" ~Zdaj
154 XXXIII |           sem ravnokar, da Rovana še niste poslali na smreški
155 XXXIII |          z veliko resnobo, "in če še kaj upoštevate moje želje,
156 XXXIII |      kakor vsi opati." ~Letele so še ostre puščice sem in tja.
157 XXXIII |         so ji zalile oči. "Ali me še poznate?" ~Rovan je počasi
158 XXXIII | nekaterimi spremljevalci. ~Matija še ni bil nikoli tako presenečen,
159 XXXIII |         bil nekoliko osramočen in še bolj jezen sam nase. ~"Kaj
160 XXXIII |      Rovana. Tako dolge roke opat še nima, da bi mene dosegel." ~
161 XXXIII |       dopustil, ker je bil bolnik še preslab. ~"Pa prideva čez
162 XXXIII |     Saloma," je mrmral Matija. In še zmešala ga bo, Andrejčeta,
163 XXXIII |     zmešala ga bo, Andrejčeta, in še prav gotovo, kajti zala
164 XXXIV  |         pod zemljo. Saj bo najbrž še Rovan samec ostal." ~"Kaj,
165 XXXV   |    ogledovala lepega moža, ki je, še močno bled vsled prestane
166 XXXV   |           mila Jera. Ta ženska se še smejati ne zna in ošabna
167 XXXV   |           je tako srečnega, kakor še nikdar. Bilo mu je jasno,
168 XXXV   |     pijača pa izvrstna. Kaj hočeš še več?" ~Pomagalo pa to ni
169 XXXVI  |         to je sumljivo, da Rovana še vedno ni domov. Kdo ve,
170 XXXVI  |      zaslužila pekel. Za denar bi še Mater božjo z oltarja prodala.
171 XXXVI  |  vojvodinja. ~"O, tako ni, pač pa še veliko huje," se je smehljal
172 XXXVI  |       temi rimskimi kardinali sem še angel nedolžnosti." ~"In
173 XXXVI  |      konje, ki mu jih podarim, in še dvesto srebrnikov mu naštejem.
174 XXXVI  |         je šel tudi opat, a ni se še dolgo mudil v Margaretini
175 XXXVII |      vredni, da ste duhovnik, kaj še, da ste opat. Vaše roke
176 XXXVII | vzkliknila: ~"Hvala Bogu - da Vaš še dobim!" ~"Oprostite, gospodična,"
177 XXXVIII|  Margareta. ~"O, vem, da je sedaj še zaljubljen v drugo," se
178 XXXIX  |          te pijače v peklu, bi se še hudiču zapisal." ~"Ti postaneš
179 XXXIX  |           zapisal." ~"Ti postaneš še pravi pijanec," je Rovan
180 XXXIX  |         nič imponirala, se je mož še bolj raztogotil. ~"Le norčuj
181 XXXIX  |      Matija. "Pa dolgo se ne boš. Še danes vprašam vojvodinjo
182 XXXIX  |     grofico Heleno pa zaradi tega še vedno lahko vzame. ~Kmalu
183 XXXIX  |         prestopi njegovega praga. Še tisti dan je spisal pismo,
184 XXXIX  |         je bilo toliko, da včasih še v nedeljah ni bilo maše.
185 XL     |         odkar je vstopil pri nji, še ni izpregovoril nobene besede,
186 XL     |    nestrpno. ~"Kar se je zgodilo, še ni tako hudo," je menil
187 XL     |      jezdeci in 80 pešaki odpravi še danes v Zatičino, da zavzame
188 XL     |           ugovarjal teh pohvali. "Še branil sem se! Kar se je
189 XL     |           ves svet ne! Meni bi se še dobro zdelo, če bi ga zaprli.
190 XL     |       visokega stanu, da se nanjo še prav misliti ne upa." ~"
191 XL     |            Kako naj to vzamem, ko še svojih oči ne smem k nji
192 XL     |           se čisto nič ne branil. Še prav rad bi jo imel, če
193 XL     |     klicat in moral je pred opata še enkrat povedat, kar mu je
194 XL     |         se pa omožiš. Sicer pa ni še izrečena zadnja beseda in
195 XLI    |        odpeljal in da ga od tedaj še ni nazaj. ~Markvard je sedaj
196 XLI    |       samostanu nastalo zbeganost še povečala, da je namreč opat
197 XLI    |        prvi poziv vdal, imam samo še eno poskrbeti; vpeljati
198 XLI    |    ponosen na svoje dostojanstvo. Še isti dan je odjezdil v Št.
199 XLI    |          jaz. Bog ve, če se potem še vojvodinja ne zaljubi v
200 XLII   |         zlomljen mož, ki ni mogel še enkrat stopiti na bojno
201 XLII   |        tega samostansko življenje še vedno ni bilo. Menihi so
202 XLIII  |         ni maral več prenašati. A še predno se je odločil, kaj
203 XLIII  |        kar ovijete okrog prsta in še govoriti ne smem več. Čudno,
204 XLIV   |             Matija. ~Jetnik se je še bolj prestrašil. Gledal
205 XLIV   |           Nedolžen sem! Preiščite še enkrat vso stvar! Zaslišite
206 XLIV   |         Albertusa. Ta pove, da me še nikdar ni videl, kaj še,
207 XLIV   |           še nikdar ni videl, kaj še, da bi me on najel! ~Zaslišite
208 XLIV   |        mesta, in morali so čakati še dobro uro, predno so se
209 XLIV   |           presenečenje je postalo še večje, ko je izvedel, kaj
210 XLIV   |       notar. Rovan je dal jetniku še nekaj denarja, da je mogel
211 VL     |         dobi lepo nagrado. ~Rovan še ni ničesar vedel o Albertusovi
212 VL     |     podala Rovanu in Matiji roko. Še predno pa je mogel Rovan
213 VL     |        Matija pijan, kakor ni bil še nikdar." ~Skrivaj pa je
214 VL     |        Margareta, katero je Rovan še vedno držal za roko. "Torej
215 VL     |         Ah, gospodična, za Vas bi še hudiča za ušesa iz pekla
216 VL     |       hotel v vinu vtopiti. ~"Jaz še nisem pri kraju," je rekla
217 VL     |       Margareta, "Izpolniti moram še važno naročilo." Segla je
218 VL     |          je rekla: ~"To pismo ima še dostavek. Ker mi branite