Part

  1 I      |          pa je pristavil: "Prav se mu je zgodilo." ~"Da, prav
  2 I      |            zgodilo." ~"Da, prav se mu je zgodilo," je pritrdila
  3 I      |        Besede Poloničine babice so mu nekaj časa prav močno težile
  4 II     |      sovražili iz vsega srca in so mu večkrat stregli po življenju,
  5 II     |          po življenju, a do živega mu niso mogli priti, kajti
  6 II     |          Če se oglasi kak velikaš, mu vrže deset cekinov, kakor
  7 II     |            ne bilo nič, nam pa, ki mu služimo, je zdaj še zmanjšal
  8 II     |        zmagal celega teleta, če bi mu ga spekli. ~Rovan je molče
  9 III    |             Če bi ga bil zadel, bi mu bil na mestu glavo razklal.
 10 III    |       ječečem jezdecu. ~"Če živi - mu pa upihni luč življenja,
 11 III    |            je čedalje težje. Rovan mu je v klobuku prinesel vode,
 12 III    |            plešasti zlodej, ki ste mu prebodli vrat, je imel pri
 13 III    |       vratu." ~"Vsaj svetinjico bi mu bil pustil - morda bi bila
 14 III    |       dobro srce. Tudi škornje sem mu vzel; skoro novi so in kakor
 15 III    |         Rovan je bil ranjen in kri mu je curljala čez obraz. Matija
 16 IV     |         celjskega grofa Hermana in mu z globokim poklonom vročil
 17 IV     |            močili Rovana z vodo in mu drgnili sence z octom. Tudi
 18 IV     |            slabe volje, tako da se mu je vse strahoma umikalo. ~
 19 IV     |        svojim vplivom podpirala in mu tudi dostikrat pomagala
 20 V      |     premestitve proščenja, nego da mu je papež pri ti priliki
 21 V      |           dejal menihu Mihaelu, ki mu je bil posebno vdan. "Ko
 22 V      |            dosegel kaj uspeha. Šlo mu je vse po volji in zato
 23 VI     |       ljuta jeza na vse one, ki so mu nakopali to nepriliko, in
 24 VI     |           vizitatorja in pove, kar mu je na srcu, svobodno in
 25 VI     |      obrnil k priorju Makvardu ter mu ukazal: ~"Vse te ljudi je
 26 VII    |           s peklom toliko časa, da mu vzamejo, kar ima. Ljudstvo
 27 VII    |         Gnetli so se okrog Hugona, mu ugovarjali, dvigali pesti,
 28 VIII   |         nikogar, razen opoldne, ko mu je samostanski hlapec prinesel
 29 VIII   |    požirkom izpraznil majoliko, ki mu jo je ponudil Matija. ~"
 30 VIII   |          in premišljeval, kakor da mu je zmanjkalo misli. ~"Sedaj
 31 VIII   |        Zakaj bi me pa trpinčil, če mu vse življenje služim. Vsak
 32 VIII   |        gospodar ima rad hlapca, ki mu zvesto služi, zakaj bi hudič
 33 VIII   |    počrnjenih obrazov. Zamašili so mu usta in ga naglo odnesli
 34 VIII   |          in ga preiskali. Vzeli so mu vse, kar je imel pri sebi,
 35 VIII   |      zemlji in komaj dihal, ker so mu bili napadalci zamašili
 36 VIII   |           rotil in je prisegal, da mu dela opat vnebovpijočo krivico,
 37 VIII   |     vnebovpijočo krivico, ali opat mu ni verjel. ~Matija se je
 38 VIII   |         nekaj dni vrnil iz Ogleja, mu je potrkal na ramo in mu
 39 VIII   |           mu je potrkal na ramo in mu rekel: ~"Dobro si jo izpeljal,
 40 IX     |        opat Najsvetejše prodal, bi mu tega ne bili tako zamerili,
 41 IX     |       nenavadno čustvo, nekaj, kar mu ni bilo jasno, a je bilo
 42 X      |    patiarhu pokazala Mati božja in mu velela, da mora njej na
 43 X      |           do vizitatorja, potem bi mu že prišli na sled." ~"Proti
 44 X      |         Konrad in ostali menihi so mu pritrjevali. ~Lov se je
 45 X      |         Rim! Kardinal bo vesel, če mu že zdaj pošljem tistih petinšestdeset
 46 X      |         petinšestdeset cekinov, ki mu gredo na leto, medtem pa
 47 XI     |          Rovan pripeljal seboj ter mu naročil, naj čuva Polonico
 48 XI     |           mi pride kak kutar"... ~"Mu bom že sama pokazala vrata,"
 49 XI     |          šel med divjake, da bi se mu moglo kaj zgoditi. No, in
 50 XII    |      potikal po gozdih, in zaupala mu je tem bolj, ker ni nikdar
 51 XII    |       tatinskega lovca, a nikar se mu ni posrečilo, da bi bil
 52 XII    |           prijel me bo. Seveda, če mu bom ušel - potem me ne spravi
 53 XIII   |          rajši na to pristavo, ker mu je Jernej Kos priskrboval
 54 XIII   |            bo mogel roko vzigniti, mu zabodem meč v trebuh." ~
 55 XIII   |           se je zgodilo. Počasi se mu je jel vračati spomin. Z
 56 XIII   |          prenese." ~Polagoma so se mu vračale moči tako, da je
 57 XIV    |          posteljo. ~Polonica pa se mu je izvila iz rok in se zopet
 58 XV     |           in njeno babico in da so mu samostanke razmere dobro
 59 XV     |        zmračilo in globok vzdih se mu je izvil iz prsi. ~"Huda
 60 XVI    |            je zgodilo, zamolčal pa mu je, da je zatiški opat,
 61 XVI    |        resnico. ~"Veš, Andrej," in mu je rekel, "meni se zdi,
 62 XVI    |           niti poslušal ni in zato mu tudi ni odgovoril. Molče
 63 XVII   |            bil med njimi. Rana, ki mu jo je prizadela Polonica,
 64 XVII   |         svojem stolu, v očeh pa se mu je brala osvetoželjnost. ~"
 65 XVIII  |            ga je tako prevzela, da mu je zmanjkalo sape in da
 66 XVIII  |        zdaj mora izdihniti - če bi mu hoteli vsaj blagoslov dati." ~
 67 XVIII  |           spreletela mrzlica. Noga mu je zastala, glavo pa je
 68 XVIII  |            ne vidi prav. Oči so se mu izbulile in pogled njegov
 69 XVIII  |         svoje pripovedovanje. Jeza mu je dala neznanske moči.
 70 XVIII  |            začeli biti s pestmi in mu pljuvati v obraz. ~Rovan
 71 XVIII  |           opata ubili. Naposled se mu je to vendar posrečilo.
 72 XVIII  |           je sunil opata z nogo in mu ukazal: ~"Vstanite in spravite
 73 XVIII  |      minila največja nevarnost, se mu je vrnil tudi pogum in ošabno
 74 XIX    |          Rovan premagal bolest, ki mu jo je povzročila Poloničina
 75 XIX    |           besedo, odšel. Matija pa mu ni sledil; videl je namreč,
 76 XIX    |            le pride v roke! Jaz bi mu že pokazal, temu nasilniku.
 77 XIX    |     katerimi sme delati, kar hoče, mu bomo pa posvetili, kakor
 78 XIX    |          prijela Matijo za roko in mu rekla: "Prosim vas, pojdite
 79 XIX    |   priskočil na pomoč. Hvaležna sem mu od srca, kar je zame storil." ~"
 80 XIX    |       morda še prav kmalu. Le reci mu, naj napravi testament." ~"
 81 XIX    |            še popravil, in le reci mu, da se mudi, kajti hudič
 82 XIX    |            da se mudi, kajti hudič mu je že za petami!"  Tako
 83 XX     |            je stopil v sobo, brala mu je Margareta z obraza, da
 84 XX     |            z obraza, da vse ve, da mu je vojvodinja vse povedala. ~"
 85 XX     |          kosti zdrobiti, iz oči so mu švignili plameni. ~"V desetih
 86 XX     |    zaklical in šel iz sobe. Počasi mu je sledila Margareta. ~V
 87 XXI    |          jako vesel in srečen, ker mu je opat rekel, da se bo
 88 XXI    |            pripovedovalec. "Ko sem mu pogledal v obraz, sem takoj
 89 XXI    |          za to zmenil. Naposled pa mu je zavrela kri in udaril
 90 XXI    |       prasnil po obrazu, da živega mu pa ni mogel. Naenkrat je
 91 XXI    |            prebodel roko, Rovan pa mu je sunil svoj kratki meč
 92 XXI    |         omahnil in padel." ~"Zakaj mu nista priskočila na pomoč?"
 93 XXI    |     premilostni gospod opat, potem mu mora vsak vitez in sam vojvoda
 94 XXII   |           je bil kakor volk, če se mu je zgodila kaka krivica,
 95 XXII   |     zgodila kaka krivica, zdaj smo mu vtepli že toliko kristjanske
 96 XXII   |     neomajno zaupanje, in če bi se mu kaj zgodilo, bi to mi krvavo
 97 XXII   |           kakor mrtev, iz vratu pa mu je curljala kri. ~"Zavratno
 98 XXII   |            bodo ženske obvezale in mu dale na rano kaka zelišča.
 99 XXIII  |          ozadja ustrelil Rovana in mu je puščica prebodla vrat.
100 XXIII  |         življenje. In posrečilo se mu je tudi tako dobro, da je
101 XXIII  |             da ga je najel opat in mu obljubil petdeset cekinov,
102 XXIII  |            Friderik pisma v rokah, mu bo moral samostan ta denar
103 XXIII  |            strmoglaviti. Hudega se mu itak ničesar ne zgodi, a
104 XXIV   |         naj se zavzame za opata in mu vsaj zagotovi dostojno eksistenco,
105 XXIV   |        vojvodinja. "Veliko krivico mu delate." ~"Če ste me zato
106 XXIV   |         zaslužil vešala. Zakaj sem mu prizanašal, tega sam ne
107 XXV    |          že davno pozabil, kar sem mu storil, in bi ne iskal s
108 XXV    |       oblasti. Le dobro besedo naj mu privošči in Rovan se vda." ~"
109 XXVII  |         zavrnitev nikakega vtiska, mu je prestrigla besedo: ~"
110 XXVII  |         več dati pojasnila, a bilo mu je všeč, da je tako prišlo,
111 XXVII  |      žensko si je izbral satan, da mu nalovi nekaj duš. Kake skušnjave
112 XXVIII |      prihitela je k njemu dekla in mu sporočila, da želi Margareta
113 XXVIII |        stopil Rovan v sobo, katero mu je bila dekla pokazala. ~
114 XXVIII |       Abraham imeti dve ženi in če mu je še angel Gospodov drugo
115 XXIX   |            priče. Zahteval je, naj mu velikaši podpišejo pričevalna
116 XXIX   |          datirano pismo, v katerem mu je opat vizitator Angelus
117 XXIX   |   Albertusu novič zagrozilo, da se mu ustavi pripoznana provizija,
118 XXIX   | prijateljem Hugonom Albo. Sicer so mu misli dostikrat uhajale
119 XXIX   |        Matija ga je spremil, da bi mu pomagal oditi. Komaj sta
120 XXX    |          postavljeni eksekutor, da mu izročite samostanske ključe,
121 XXX    |          je bil tako rezburjen, da mu je kri šinila v glavo in
122 XXX    |          je sunil Rovana z nogo in mu ukazal: "Vstani!" ~"Mož
123 XXX    |          bojeval in zasluži, da se mu reši življenje." ~Vojaki
124 XXXI   |          opat v Zatčini. Menihi so mu brez obotavljanja obljubili
125 XXXI   |         pokornost. Samo dva sta se mu uprla, toda Albertus ju
126 XXXI   |         Odšel je toliko rajši, ker mu Albertusovo postopanje ni
127 XXXI   |          bila dobra prijatelja. Ta mu je povedal, da je Rovan
128 XXXI   |        slišal to novico. Oči so se mu zasvetile. Planil je kvišku,
129 XXXII  |          njegova spremljevalca sta mu pritrdila. ~"To je pa tudi
130 XXXII  |           zvezati. ~"Poslušaj me," mu je dejal Matija. "Če boš
131 XXXIII |     Gregorja in je ta povedal, kar mu je Matija naročil. Najpoprej
132 XXXIII |          spremljevalci. Šele ko se mu je sporočilo, da so že prejšnji
133 XXXIII |          že skoro teden dni, hrane mu ne damo skoro nič, samo
134 XXXIII |          smreške grajščine, ko sta mu prišla nasproti dva kmetska
135 XXXIII |           prijatelj okreval ali pa mu je sojena smrt. Iz njegovih
136 XXXIV  |         smreškem gradu. Zdravje se mu je obrnilo na boje, da je
137 XXXIV  |           morate oženiti, Matija," mu je rekla. "Vi bi bili izvrsten
138 XXXV   |         očividno trudila, da bi se mu prikupila. Njena čutila
139 XXXV   |           jezil Matija, "Helena se mu skoro ponuja, on je niti
140 XXXV   |            vsakdajnostih, a vendar mu je bilo tako toplo pri srcu
141 XXXV   |    srečnega, kakor še nikdar. Bilo mu je jasno, popolnoma jasno,
142 XXXV   |   Margareto, in nekak skriven glas mu je rekel, da tudi Margareta
143 XXXV   |         važnih novic. Posrečilo se mu je izposlovati novo obravnavo,
144 XXXVI  |     Margareto, tako zadovoljen, da mu je radost odsevala z obraza. ~
145 XXXVI  |      Izbral sem tri lepe konje, ki mu jih podarim, in še dvesto
146 XXXVI  |            in še dvesto srebrnikov mu naštejem. Sam zlodej bi
147 XXXVI  |           gospodom, a približal se mu je grajski kaplan in ga
148 XXXVI  |         Stopite k Rovanu in recite mu, da bi rad z njim govoril.
149 XXXVII |            njegovi bližini, ker se mu je zdelo, da opat vendar
150 XXXVII |          in stopiviši pred Rovana, mu je ponudil roko. ~Rovan
151 XXXVII |          bled kakor zid, v očeh pa mu je zažarel ogenj sovraštva.
152 XXXVII |          ti je hotel opat?" ~Rovan mu je na kratko povedal, kaj
153 XXXVII |            moj brat sem poklical," mu je segla Margareta v besedo.
154 XXXVII |            je prijel za roko in ni mu branila. ~"Prosim Vas,"
155 XXXVII |         Rovan in čustvo blaženosti mu je objelo dušo. Stisnil
156 XXXVII |         prvega objema, potem pa se mu je iztrgala iz rok. ~"Ne
157 XXXVIII|         njim sprijazniti, Rovan pa mu je grozil s smrtjo. Opat
158 XXXVIII|           sprejeti ni hotela, nego mu je sporočila po Margareti,
159 XXXVIII|          na ta vzrok. Margareta pa mu ni ničesar prikrivala, nego
160 XXXVIII|           ničesar prikrivala, nego mu povedala, kako je vojvodinja
161 XXXVIII|       bistrim očesom spoznal, kako mu je nastopati, da varuje
162 XXXVIII|         postane ljubimec, in če bi mu darovala Šent Lambert. ~"
163 XXXIX  |         kaplan iz Šent Lamberta in mu povedal, da želi vojvodinja
164 XXXIX  |            se je torej začudil, ko mu je grajski kaplan razodel,
165 XXXIX  |            popolnoma preziral, ter mu dejal: ~"Torej taka je tvoja
166 XXXIX  |         imenoval Rovana zvezdo, in mu tudi povedal, da se je vojvodinja
167 XXXIX  |    sprejela kar najljubezniveje in mu z veliko vnemo pripovedovala,
168 XXXIX  |           je prosil Margareto, naj mu dovoli kratek pogovor, a
169 XXXIX  |        kratek pogovor, a Margareta mu je sporočila, da mu je že
170 XXXIX  |      Margareta mu je sporočila, da mu je že rekla, kar mu je imela
171 XXXIX  |             da mu je že rekla, kar mu je imela povedati: ~"Ne
172 XXXIX  |          lepih konj "za spomin" in mu odštel 200 srebrnikov za "
173 XXXIX  |          iz domovine opat, in tega mu ni odpustila in hotela zanj
174 XL     |       opata še enkrat povedat, kar mu je naročil Rovan. ~Posledica
175 XL     |            pomoč v tej nevarnosti, mu je rekla Margareta: ~"Bodi
176 XLI    |       samostan Hugon Alba in Rovan mu je slovesno izročil samostanske
177 XLI    |           pri vrču rujnega vina in mu je žlahtna kapljica razgrela
178 XLI    |        jako težko nalogo. Komisija mu je naložila, da preišče
179 XLII   |       pater Hugon le imel prav, ko mu je rekel, da pride ura razočaranja,
180 XLII   |    besedami, ali čez nekaj časa se mu je začelo svitati. ~V samostanu
181 XLII   |           na prepovedanih potih in mu kosti pošteno prerahljali.
182 XLII   |         Nekaj časa bo zaprt, to pa mu ne bo nič škodilo. Bo vsaj
183 XLII   |       silila Matijo, naj pove, kar mu je znano o njenem bratu. ~"
184 XLII   |          potepuh umoriti, on pa da mu je izvil bodalo iz rok in
185 XLII   |    potepuha so zaprli, a v ječi se mu prav fino, dobro godi. To
186 XLII   |           To je vendar grozno! Saj mu moj brat sedaj ničesar več
187 XLIII  |          je Rovan zagledal vrč, se mu je zjasnil obraz. ~"Matija
188 XLIII  |                Kadar pride Matija, mu že naprej pripravijo pijače,"
189 XLIII  |        Posli se kar trgajo, kdo da mu prvi postreže." ~Začuli
190 XLIII  |           ljubeznivo nasmejala ter mu ponudila roko. ~"Praporščak -
191 XLIII  |        jeza. Kar k opatu pojdem in mu vržem tisto njegovo bandero
192 XLIV   |           zvezane roke in zato sta mu morala Rovan in Matija pomagati,
193 VL     |       vlogo in jo zaigral." ~Notar mu je povedal, na kak način
194 VL     |            gospoda Rovana, poljubi mu roko in prosi ga, naj mi
195 VL     |            odpusti vse zlo, ki sem mu ga storil.'" ~Margareta
196 VL     |            okrog pasu in Margareta mu ni branila. Z ljubeznivim