| Table of Contents | Words: Alphabetical - Frequency - Inverse - Length - Statistics | Help | IntraText Library |
| Miroslav Malovrh Opatov praporšcak IntraText - Concordances (Hapax - words occurring once) |
Part
1 V | že davno želeli. Do leta 1277. so proščenje vedno odhajali 2 XXV | Kapitel je sklican na dan 13. julija. Tisti dan mora 3 II | kralj svojih podanikov. Leta 1398. izvoljeni opat Albertus 4 XXIII | vojvodinje Viride izposodil še 1400 goldinarjev. Na ta način 5 II | samostan je bil v začetku 15. stoletja najimenitnejši 6 XXIX | bivši opat Albertus z dne 19. avgusta 1405. datirano 7 I | korakov stopal vitek, kakih 20 let star mladenič, Andrej 8 VI | Zatiški samostan je bil 30. julija 1404 praznično okrašen. 9 XL | grofa Ortenburškega se s 40 jezdeci in 80 pešaki odpravi 10 VI | samostanski vojščak. Bil sem v 46 bojih in trinajstkrat ranjen - 11 XXIV | obljubami ničesar ne tiči. ~Dne 6. julija leta 1405. so se 12 V | stolici. Dobival je za to 65 cekinov na leto in seveda 13 XL | Ortenburškega se s 40 jezdeci in 80 pešaki odpravi še danes 14 VI | prišli sem v samostan?" ~Opat Ablertus se je zlobno nasmehnil in 15 XXVIII | poslušajte. Ko je postala Abrahamova žena stara in ni imela nič 16 XXVIII | sestra.' In Faraon je vzel Abrahamovo ženo k sebi in je rekel 17 V | je tudi zavzel za to pri "agentu", ki ga je imel zatiški 18 V | je odpustil desetino od ajde, v samostanu pa se je noč 19 X | blagajni," se je oglasil Albert Freyberg, ki je doslej molče 20 XXXIX | Albertusa, a so bili sedaj vsi Albertovi prijatelji, in vsi so po 21 XXIX | nihče vedel, da je bil šel Albertusov brat na Dunaj in kak uspeh 22 XLII | ihtela Margareta. "Ubogi Albetrus! Ko bi bil kriv, bi nič 23 XL | bilo podanih proti opatu Albetusu, iznova preiščejo. Zaslišati 24 XLI | vodstvo samostana patru Hugonu Albi." ~Menihi so bili skrajno 25 XXXVI | honoratur, sine nummo nullus amatur. ~(Vsakdanja navada je v 26 XVIII | premišljal o Matijevih besedah, ampak hitro stopil iz kočije. ~" 27 XIII | Polonice. In zato je ostal an hribu ter nameraval ostati 28 VI | Dva sta moja, eden pa Ančkin." ~"In kdo je oče? Kateri 29 XXXIII | Matija. In še zmešala ga bo, Andrejčeta, in še prav gotovo, kajti 30 XVI | je bil kratki odgovor Andrejev. ~"Pa je škoda," je menil 31 XVI | ti zgodi." ~Matija se je Andrejeve jeze nekoliko ustrašil, 32 XIX | Ortenburški, grof celjski, opat Angelas v Reinu in vicedom v Ljubljani 33 XIX | glave bomo sekali in še angelci se bodo smejali, tako neusmiljeno 34 XXXVI | causis quotidianis, ~Si sonet ante foras bona vita, scientia, 35 XXXVI | cxauditur, si nummus mox aperitur. ~Audito nummo, quasi viso 36 XXVIII | vseh samostanih: ~Aurum de Arabia ~Thus et myrrham de Saba ~ 37 XXVIII | Virtus asinaria. ~(Zlato iz Arabije, kadilo in miro iz Sabe 38 VL | bil Albertus oproščen. ~"arečih lic je stopila Margareta 39 XLI | svojega reda. ~Eksekucijska armada je že drugi dan zapustila 40 XLI | samostan uprl eksekucijski armadi. Markvard je ukazal odpreti 41 XXVIII | Tulit in ecclesia ~Virtus asinaria. ~(Zlato iz Arabije, kadilo 42 XXXVI | plaudit, quod nemo libentius audit, ~Nummus honoratur, sine 43 XXXVI | si nummus mox aperitur. ~Audito nummo, quasi viso principe 44 XXVIII | prepevala po vseh samostanih: ~Aurum de Arabia ~Thus et myrrham 45 XXIX | opat Albertus z dne 19. avgusta 1405. datirano pismo, v 46 V | v Cvetlju na Dolenjskem Avstrijskem, a odstranili so ga od tam, 47 XXX | krši postavno zagotovljena avtonomija cistercijanskega reda. Vdam 48 VI | vidite tu, sem z vso svojo avtoriteto skušal odpraviti in si s 49 VIII | pijanec, požeruh, igralec in babjek." ~"Tako je, natančno tako, 50 XXIX | da so vse šentlamberške babnice v tebe zaljubljene." ~"Beži 51 XI | Pa še kakšno!" se je bahal Matija. "Najlepša je bila 52 VIII | Menihi so se več ali manj bali, kaj da bo zdaj, a prvi 53 XLIII | in mu vržem tisto njegovo bandero pred noge. Raje pojdem k 54 XXIV | Barlettija po Rovana. Ker je Barletti Rovanu zastavil svojo častno 55 XXIV | svojega dvornika viteza Barlettija po Rovana. Ker je Barletti 56 XXXVIII| ali čim se ti poročiš z baronom Gallom, izgubi Rovan vero 57 XXIV | niso hoteli pokazati prave barve. Zagotavljali so vojvodinji, 58 XXIII | priorja, naj pride vendar z barvo na dan. ~"Kakor veste vsi, 59 XLII | Angelus pa je šel na koncil v Basel, da spravi tudi to zadevo 60 XXII | kristjanske sužnosti, da prenaša batine in krivice. A tako daleč 61 X | zato so se njegove misli bavile samo s - Polonico. ~ 62 XXXIII | tovariše." ~"Oj, kakšen bedak sem bil," se je togotil 63 XXII | kakor strela je švignil za beguncema. Ko sta moža čutila, da 64 X | varna. Še napadli bi te pri belem dnevu, če bi te videli. 65 X | zajec, a kolikor si tudi belim glavo, ne morem uganiti, 66 XVIII | Na postelji je, odeta z belo rjuho, ležala - Polonica. 67 XL | zazrl Matija na omari veliko benečansko vazo. Ne meneč se za vojvodinjo, 68 XXII | sploh ni poslušal, kar je besedičil jezni Matija. Pristopil 69 XII | skrivnostni tujec nikdar z nobeno besedico ne nadleguje. ~Prišel je 70 XIV | je starka v svoji kleti besno preklinjala, so opatovi 71 XVIII | takih besed, Matija pa v besnosti še zapazil ni tega. ~"Ti 72 I | sem vas zagovorila ..." ~"Bežite, mati," se je smejal Rovan. " 73 XXXI | pozabili, kako krvavo jih je bičal Albertus kot opat, in ker 74 XLIV | kolena in tresoč se kakor bilka jokal: ~"Jaz sem nedolžen! 75 XXVIII | Sabe tlačijo v cerkvene bisage oslovski krepostniki.) ~ 76 XXIX | In ti, Matija, si v svoji bistroumnosti takoj uganil, da se nekaj 77 XX | dekleta ravno tako človeška bitja kakor mi." ~"Seveda, seveda," 78 XXVI | kakor zmagovalec po dobljeni bitki. Vse se je ozrlo nanj, posebno 79 IX | sestre, pri vojvodinji Viridi bivajoče. ~"Boš videl," je Matija 80 XXIX | Albe, ki je sedaj zopet bival v zatiškem samostanu, kmalu 81 XXIII | a v dolgih letih svojega bivanja, se je navadil slovenščine 82 VL | jih je storil, da osvobodi bivšega opata Albertusa, a stvar 83 XXXVI | da razsodi v sporu med bivšim opatom Petrom in med menoj." ~" 84 X | se mora zbirati v opatovi blagajni," se je oglasil Albert Freyberg, 85 V | da se ta dokaz papeževe blagonaklonjenosti slovesno praznuje. Kmetom 86 XXVI | grdo z njimi ravnal, in blagoslavljal je s tresočo roko to ponižno, 87 XLI | duhovniških rok, ni božjega blagoslova," je bil ves njen odgovor. ~ 88 II | tuja gospodična. ~"Bog Vas blagoslovi, gospodična, ki ste lepi 89 XXVIII | kričal: ~"In če ste stokrat blagoslovljen duhovnik, vendar ne poznate 90 XXVIII | obenem. Ko je Hagar prišla v blagoslovljeni stan, se je začela Sara 91 VII | pristavil: "Za sedaj pa blagovolite poskrbeti, da se tega vročekrvnega 92 XL | lepo ulegel na svilnato blazino. ~"Prav prijazno je tule " 93 XVII | Počasi je vstala in se kakor blazna ozirala okrog sebe. Potem 94 XX | reče cerkev, kar hoče." ~"Blazni otrok!" je zagrmel opat. " 95 XXXVII | je dihnil Rovan in čustvo blaženosti mu je objelo dušo. Stisnil 96 XVII | se je prikazala kot smrt bleda ženska. ~"Jezus Kristus -" 97 XVIII | Polonico ter poljubljal njeno bledo lice. Matija pa je sunil 98 XVIII | obrazu se je razlila smrtna bledost in ozrl se je okrog sebe, 99 XIV | da si je osvobodila roko. Bliskoma je segla pod zglavje svojega 100 III | so ti opazili, da se jim bližajo tujci s sovražnim namenom. ~" 101 III | Savo." ~V diru se jim je bližalo pet vojščakov. Že ko so 102 XVIII | pristavski posel v njiju bližino. Ležala sta že več ur na 103 II | v Celje. Pot je bila tod bližja in varnejša, kakor preko 104 XXVI | se pridružili velikaši iz bližnje okolice, so prišli k vratom 105 VI | pregnal. Te ženske so iz bližnjih vasi. Menihi so jih vtihotapili 106 XIII | in njena mati preseliti v bližnjo, pod smreško grajščino spadajočo 107 XLIII | pisal, ali njegove misli so blodile po drugih krajih in kakor 108 V | premeteno. ~Razglasil je, da bode v nedeljo oznanjeno nekaj 109 XXXII | past. Zdaj pa le previdni bodimo in pazimo, da se nam kaj 110 XIX | tedaj je prav pogostoma, bodisi sam ali v spremstvu Matije, 111 XXVII | vam je hotela maščevati, a bodite velikodušni in odpustite 112 XXXVII | Odpustiva torej drug drugemu in bodiva zopet prijatelja," je rekel 113 XXIX | vendar, kaj veš," je Matijo bodril Rovan. "Kaj se pripravlja? 114 XXIII | pomaga svoji rodbini do bogastva." ~Poslušalci so bili že 115 IX | boš hotela. Verjemi meni, bogastvo je pogoj sreče. In zakaj 116 VIII | moremo biti grajščaki in bogataši. Sicer pa imam, kar je potrebno 117 IX | potomci nekdaj tako mogočnih bogatih Lindekov, postanejo služabniki 118 XLIV | najel in mi je obljubil bogato nagrado, če se dam prijeti, 119 XLIV | sobe se je slišal šum in boječ glas je vprašal: ~"Kdo je?" ~ 120 VI | in prior Markvard sta se boječe stisnila k vratom, opat 121 XXX | se je hrabro in pošteno bojeval in zasluži, da se mu reši 122 XII | so večkrat nastali krvavi boji. Tudi Pavel Glogvic se je 123 VI | samostanski vojščak. Bil sem v 46 bojih in trinajstkrat ranjen - 124 XII | vojak. Mi se še hudiča ne bojimo. Koj deneš meč stran!" ~ 125 III | ki se je mirno pasel tik bojišča. ~"Dokler zadnjega mrliča 126 III | ko je Matija pritekel na bojišče, se je njegov tovariš s 127 III | ostala kot zmagovalca na bojišču. ~"Prokleto je bila huda," 128 XLII | mogel še enkrat stopiti na bojno plan. ~Matija je na priporočilo 129 XXXII | pri vratih in uprl roke v bok. ~"Ho!" je rekel. "Ho! Kaj 130 XLIII | na čast Matere božje spil bokal vina. Tako bom vsak dan 131 VL | dvajset let. Ves siv, potrt in bolehen je prišel iz ječe. ~"Moji 132 XXXIII | s poročilom, da je stari bolehni Rovanov oče doma in da že 133 XXVIII | poniževalno in to me je bolelo." ~"Hvala vam za te besede," 134 XXII | zmotil, ko je Rovan hipoma bolestno vzkliknil. Iz grmovja sta 135 I | ječi si je nakopal strašno bolezen. Komaj so ga izpustili, 136 XXXV | popov otresli kakor pes bolh, ne bo na svetu ne miru 137 XXXIV | bi bil pravi mož za Vas. Boljšega ne dobite, le meni verjemite." ~ 138 XXXV | šalami spravil Rovana v boljšo voljo. Rovana so težile 139 XLIII | gradiču in opravljal namesto bolnega očeta oskrbniške posle. ~ 140 XLI | umrje njegov že dolgo časa bolni oče. A tudi Matija Jazbec 141 XXXIII | ni dopustil, ker je bil bolnik še preslab. ~"Pa prideva 142 XXXVI | quotidianis, ~Si sonet ante foras bona vita, scientia, mores, ~ 143 V | razglasiti, da je papež Bonifacij IX. iz posebne milosti za 144 V | iz posebne milosti papeža Bonifacija do zatiškega opata. ~In 145 XXII | mislil, da ga bodo sedaj v borbi proti Rovanu podpirali tudi 146 III | drugi njegov spremljevalec boriti vsak z dvema sovražnikoma. 147 I | Zvezal ga je z vrvmi in ga bosonogega, napol golega gnal iz Zatičine 148 XVIII | pošteno služil, torej sva bot." ~"Verjemite, Rovan, jaz 149 XVI | mora vse povedati, potem bova vedela, pri čem da sva." ~ 150 XXXIX | zmerjal, da sem pijan, temu božjemu namestniku, ki se ga je 151 VI | je ležala na postelji in, braneč se ženske, renčala: "Le 152 XXX | dolžnost, da te pravice branim." ~Po tej izjavi sta odšla 153 VL | ima še dostavek. Ker mi branite izpolniti naročilo, ki sem 154 XXIX | sreča, da si ti na varnem in braniš naše pravice." ~Hugon Alba 155 XXIV | naj pošljejo menihi sedem bratov v Rein, ki bodo pooblaščeni, 156 X | upiraje svoje poglede srepo v bratove oči, je odločno dejala: ~" 157 IX | ker ni imela niti pojma o bratovem položaju. Predno je mogla 158 XXXV | ne bo na svetu ne miru ne bratstva." ~Odstavljeni opat Peter 159 VI | vlada v samostanu krščansko bratstvo in evangeljska vzajemnost. 160 XXXIX | opat kmetom naložil novih bremen. V samostanu so imeli vse 161 XLII | bilo že to jako hudo, kajti bremena, ki jih je moral nositi, 162 VI | meniški celici je ravno brenčal: "Le jokaj, jokaj, al' pa 163 XIII | govoril, "in tudi v glavi ne brenči več tako. Ko bi imel malo 164 XXXII | tvoje laskanje. Ta ženska je brezčutna in nima srca." ~"To je že 165 XL | Loči naju nepremostno brezdno,' ali pa pravi: 'Kako naj 166 XLII | kaplanom sedela pri vinu, je brezobzirno dajal duška svojim čustvom 167 I | obšla ga je zopet mladeniška brezskrbnost in zaupnost. In ko je prišel 168 XLIV | Peter tako prekanjen in brezsrčen ter sploh zmožen za tako 169 XX | izvedela, se je vojvodinja brezsrčno smejalain porogljivo rekla: ~" 170 XXXIV | starem Rimu niso godile take brezstidnosti, kakor v krščanskem samostanu 171 XXII | obvezal Rovana. Potem je breŽavestnega prijatelja vzel na roke. ~" 172 XXIV | že sam prepričal," je z bridkim usmevom dejal Rovan. ~"Vi 173 XXII | dosti menili in nihče se ni brigal, kdo da hodita in kaka naročila 174 XXXVI | XXXVI. ~Veter je bril po poljanah in dež je nalival 175 XXXIII | tja je švigala po sobi in brila norce in vsaka druga beseda 176 III | tako silo v prsi, da je kri brizgnila v zrak in poškropila Matijev 177 III | obvezal, potem pa poklical brodnika. Z Matijo sta se prepeljala 178 III | Najbolje bo, če poveva brodniku, kaj se je zgodilo, sicer 179 XXXIX | vizitator opat Castiel iz Brondola, da preišče razmere v samostanu 180 XI | Oglej in do opata Castida v Brondolo, ki je vicarius generalis 181 XXXVI | jo dobi opat Castiel iz Broudola." ~"Kako to?" je vprašala 182 III | predno je mož mogel piti, bruhnil je kri iz sebe, glboko zastokal 183 VII | bi jih ne bila oba opata brzdala s pogledi, bi bili Hugona 184 XII | se ga nasrkal, ne delam burk. Ta mož krade samostansko 185 XXV | o novem opatu sprejeli z burnimi klici: Vivat novi opat! 186 VI | na svoje obžalovanje, da burzarij ni v redu." ~Ta nastop vizitatorja 187 XII | razcepil! Strela božja, po tej butici so peli že drugačni meči, 188 XII | je kričal za njim: ~"Le čakaj, tat tatinski, ti ne boš 189 XVII | Pavel Glogvic. ~"Učila se je čaranja! Kolikor se je doslej dognalo, 190 XVII | vnukinjo." ~"Ali zna ta tudi čarati?" se je oglasil Pavel Glogvic. ~" 191 XVII | zapeljala me je s svojimi čarovnijami v greh in mi potem stregla 192 XVII | dognalo, se je naučila samo čarovniškega plesa. Da povečam Vašo zabavo, 193 XVII | je punca izgubila svoje čarovniško znanje, ker sem jaz tukaj. 194 XVIII | pristavil: "Obtoženi sta bili čarovništva, zato sem ju dal zapreti." ~" 195 XXXIII | Škoda, da so minili tisti časi, ko je živel kralj David 196 XLII | pripovedovati. "Pred nekaj časom je opat Peter začel z okna 197 XI | iti v Oglej in do opata Castida v Brondolo, ki je vicarius 198 XXXVI | med menoj." ~"Ali ti je Castief naklonjen?" je poizvedovala 199 XXXIX | prisegli. Albertus je bil opatu Castielu daroval troje lepih konj " 200 V | slučaju nevarnosti?" ~"Da, častiti oče," je preprosto odgovoril 201 II | saj pater Markvard, naš častivredni prior, se silno zanima, 202 XXXVI | veselost: ~Mos est Romanis in causis quotidianis, ~Si sonet ante 203 XLIII | sem te že kdaj pustil na cedilu?" ~In čez nekaj trenutkov 204 XXXIX | zapustila svoje sobe. ~"Tako čedna je že nekaj dni sem," je 205 III | vrat, je imel pri sebi dva cekina in zlato svetinjico okrog 206 XXXII | potem pa dejal: "No, pa cekini? Zastonj ne posodim svoje 207 II | je govorilo, da bi zmagal celega teleta, če bi mu ga spekli. ~ 208 VIII | ki je bil nedolžen pri celem dogodku, se je rotil in 209 XLII | In kaj mislite, da je na celi stvari?" ~Matija se je nagnil 210 VI | da ga pri obisku meniških celic čaka posebno presenečenje. 211 II | katerem je v tistih časih celih trideset let prebivala vdova 212 III | ta dan jezditi naprej do Celja. ~Naenkrat so slišali za 213 IX | veljavo kakor jo ima grofica Celjska ali grofica Ortenburška?" ~" 214 XXIII | Opat je župnijo Žalec pri Celju podelil nekemu svojemu prijatelju 215 I | sedla na nasprotno stran in čemerno opazovala zaljubljeno dvojico. ~" 216 XLIII | vzela se bodeta tako." ~"Ne čenčaj tako neumno." se je razljutil 217 VL | Leutwin je bil mož, ki je znal ceniti denar. Nadejal se je, da 218 XXXII | se zapletli v vrvi in cepnili na tla ter podrli s seboj 219 XXIX | miroval in se pokoril odločbi cerkvenega sodišča. Ko je Albertus 220 XXXI | Zatičini je bilo po poldanskem cerkvenem opravilu jako živahno. Vse 221 XIX | delalo sitnosti temu visokemu cerkvenemu dostojanstveniku. ~Tako 222 XXXVI | opatje proti tebi, če bodo cerkveni dostojanstveniki delali 223 XVII | čarovnica, ki bo sojena po cerkvenih in knežnjih zakonih. Pri 224 XXIII | Alba. "To je vendar proti cerkvenim naredbam." ~"Briga se opat 225 XXVI | Morda bi bil dobil le kako cerkveno pokoro naloženo!" ~"Ne! 226 XXIII | kmetje spuntali, a prišla je cesarska vojska in je kmete premagala. 227 XXIII | Še nekaj! Poklical je cesarskega notarja Leutwina, naj napravi 228 XXIV | jim prior Markvard. Ko je cesaski notar naznanil izid volitve, 229 IX | opatovi gostje so prihajali čestokrat v grad in imeli tamkaj svoje 230 XXX | samostan je prijezdila cela četa vojaštva, katero je vodil 231 XV | rodila enega peka, enega čevljarja in enega krojača." ~Kočijaž 232 XLII | ga je vzbudil Jan Hus na Češkem. ~Počasi se je Matija seznanil 233 XV | sta se dve materi kregali, čigav da je otrok in kako da je 234 XVII | stekla čez travnik brez cilja, kakor bi jo podili hudobni 235 V | poletnega na zimski čas, s čimer se kmetje niso mogli nikdar 236 XXXI | sam, da bi bilo to obupen čin, ki bi nikomur ne pomagal, 237 XXXVIII| le njen ljubimec," je s cinično odkritosrčnostjo rekel opat. " 238 XXVI | mislite, da bo novi opat čislal take ljudi in spoštoval 239 XXXIX | spremlejvalca. Saj tudi jaz čislam dober požirek, a zadnji 240 XXXVI | žvenkljanja denarja rajši kot on. Čislan je samo denar, siromak ne 241 XXX | zagotovljena avtonomija cistercijanskega reda. Vdam se sili, ker 242 XXIX | Hugona in v njegovih očeh je čital, da je istih misli kakor 243 XXXVI | rekoč predsedoval moškim članom ter družbe jim dajal glede 244 XXVIII | slavnost." ~"Vi ste nenavadno človekljubna dama, milostljiva grofica," 245 I | imaš znanje s samostanskim človekom, nisem mogla več molčati. 246 XX | kmetska dekleta ravno tako človeška bitja kakor mi." ~"Seveda, 247 XVII | vsak ponos in se še svojih človeških pravic ni zavedal. ~Med 248 XLII | nekaj obotavljal in začel cmakati z jezikom ter požirati sline. ~" 249 XV | se včasih gode, je rekel cmokaje, prav čudne stvari. V nedeljo 250 XXXVI | quasi viso principe summo ~Concurrunt turbae, magnus fit plausus 251 XIII | Pošteno me je usekal, a moja črepinja nekaj prenese." ~Polagoma 252 XVIII | s tal. Niti besedice ni črhnil, ali iz njegovih oči so 253 XLIV | naenkrat začela plaziti neka črna prikazen proti stolpiču. 254 I | pregnal je naposled vse črne misli in obšla ga je zopet 255 XX | zate v smrt, zdaj pa te črti iz vse duše. To je vendar 256 II | pohodim in poteptam kakor črva." ~Ta človek je strašen, 257 XII | Starka in Polonica sta se čudili, Matija pa se je obrnil 258 XVIII | pristavi, ni bilo to nič čudnega. ~Ure so tekle in Matija 259 XL | tem nesramneje je lagal o čudovitih dogodkih, ki sta jih doživela 260 XIX | korakal proti izhodu. ~"Čujte, mož!" je zaklicala za njim 261 XXVI | jezdeci. Tu in tam se je čul kak klic. In zdaj so ljudje, 262 XXV | ljudstvo davno razšlo, so se čuli taki klici iz raznih hiš 263 XXXV | Margareta nekaj več zanj čuti, nego samo prijateljstvo. ~ 264 VI | davno poznajo, kakor da se čutijo v samostanu popolnoma domače. ~" 265 IV | krepkimi besedami duška svojim čutilom. ~"Kaj pa je s tem mladeničem?" 266 XXXVII | znam biti tudi strašen. Čuvaj se!" ~"Storili ste že vse, 267 XI | Meni je Rovan naročil, naj čuvam vas in Polonico in jaz izpolnim 268 X | medtem šetali menihi, in čuvši glasove lovskih rogov, se 269 XIII | Zabil je potem z debelimi cveki okna in vrata in počasi 270 II | Rovan in vrgel tujki utrgano cvetje pred noge. ~Presenečena 271 X | ostanem tu na straži, kajti te cvetke ne bo trgal noben vitez 272 X | vitez in noben menih - to cvetko utrgam jaz sam. Punca je 273 V | Zatično, je bil samostanu v Cvetlju na Dolenjskem Avstrijskem, 274 XXVIII | mož je ta Rovan, mlad in cvetoč - in pravi vitez v vsem 275 XXVII | da se ga res dotaknejo cvetoča usta mlade grofice in si 276 II | ta pogovor. Prišedši mimo cvetoče jablane je kakor slučajno 277 VL | ugledal. Nekdaj tako lepi, cvetoči mož, se je bil v ječi postaral 278 XXXIII | bilo hitro konec tvojemu cviljenju." ~"Beži no, klada debela," 279 XXXVI | vita, scientia, mores, ~Non cxauditur, si nummus mox aperitur. ~ 280 XXXII | ceste v senco, ki jo je dajalo grmovje, in čakali. Noč 281 XXXI | preklicane vse krivične tlake in dajatve, ki jih je bil naložil Albertus," 282 XXXVI | ki sva jih preživela, mi daje upanje, da me uslišiš." " 283 XXII | bodo ženske obvezale in mu dale na rano kaka zelišča. Potem 284 XIX | obotavljal Matija. "Nemara bi me dali še zapreti, če bi šel z 285 XLIV | noč. Le tu in tam se je iz daljave slišalo lajanje kakega psa 286 XVI | mislila najprej vprašati daljno sorodnico Poloničino, če 287 XIX | svojim bratom," je dejala po daljšem molku. "Stvar se mora razjasniti. 288 XXXII | šel sam v hišo in je imel daljši pogovor z gospsodarjem Gregorjem. 289 XXVI | vajen občevanja z odličnimi damami. Vtem ko je Albertus pl. 290 XXXVIII| Rovan postane ljubimec stare dame ..." ~"Ne," je rekla Margareta 291 II | je ležal blizu Zatičine. Dandanes ni več niti razvalin tega 292 VIII | kopit ... ~Ko se je začelo daniti, je Matija zlezel iz stolpa 293 XI | slovo, da nese samostanski dar petinšestdeset cekinov kardinalu 294 XXXVI | in da se z denarjem in z darili lahko pridobi dvorno gospodo, 295 XXXVIII| postane ljubimec, in če bi mu darovala Šent Lambert. ~"Zakaj ne?" ~" 296 XXI | samostanski pristavi, mi daste zadoščenje z orožjem. Vi 297 XXIX | z dne 19. avgusta 1405. datirano pismo, v katerem mu je opat 298 X | jim je opat naložil nov davek. Kadar gre za denar, je 299 XXXIII | časi, ko je živel kralj David in svoje stare ude pri mladih 300 XXXIII | bi pri tej punci prav rad Davida igral." ~ 301 XIII | obvezal. Zabil je potem z debelimi cveki okna in vrata in počasi 302 XLII | Jaz ne zagovarjam njegovih dejanj, ali Vašega govorjenja ne 303 XX | izrekla kake sodbe o mojih dejanjih in nehanjih. Sicer ni bilo 304 II | se je veselo kakor kako dekletce podila po vrtu z velikim 305 XVIII | kaj se je zgodilo s tem dekletom." ~"Ne vem - jaz ničesar 306 XLIII | vzkliknil in, obrnivši se k dekli, je rekel: ~"Ali ne?" ~" 307 XXVIII | nerodovitna. Sara pa je imela deklo, ki ji je bilo ime Hagar. 308 XVIII | samostanju naročal menihom: delajte se verne, četudi sami nič 309 XIX | tako, da bi se radi njega delalo sitnosti temu visokemu cerkvenemu 310 XII | kadar sem se ga nasrkal, ne delam burk. Ta mož krade samostansko 311 VII | žanjemo pa mi, ki ničesar ne delamo. Samostansko premoženje 312 X | kdaj slišala, da se volkovi dele v hudobne in nevarne pa 313 XVIII | je in vse bi nas ob glavo deli, če bi ga ubili." ~"Zaslužil 314 XXVII | njegov pomočnik pri tem delu je bil prior Markvard. Ta 315 XXXVI | menila Virida, "in da se z denarjem in z darili lahko pridobi 316 IV | tudi dostikrat pomagala iz denarnih stisk, v katere je razsipni 317 XII | še hudiča ne bojimo. Koj deneš meč stran!" ~Opat se je 318 IX | pl. Lindek, je prišel z desetimi hlapci v samostan in delal 319 VII | kmetov več dela in večje desetine, povrh pa še izsiljuje iz 320 V | praznuje. Kmetom je odpustil desetino od ajde, v samostanu pa 321 I | nadomestovala šipo. Kmalu se je deska odmaknila in dvoje temnih 322 I | potem pa rahlo potrkal na desko, ki je nadomestovala šipo. 323 XVI | Pa saj to je - opatova desna roka - pa ne da bi opat -" ~" 324 XXVI | velikega oltarja, kjer je na desni strani stal opatov sedež. 325 XXVI | jahal Andrej Rovan. V svoji desnici je držal opatov prapor in 326 XXII | sledil. Potegnil je konja na desno - še nekaj skokov in konj 327 XXXIII | svoje stare ude pri mladih devicah grel. Ko bi bil jaz kralj, 328 XXXV | zaupanja, ki ga uživaš pri deželnem glavarju." ~Pater Hugon 329 IV | moral odriniti v krtovo deželo. Bil je dober dečko in škoda 330 XXXVII | povem, da bom do zadnjega diha z vsemi močmi delal, da 331 XVII | Dimnika tu ni, da bi nam skozi dimnik ušla." ~Polonica je dvignila 332 XVII | Čarovnica pleše samo z metlo! Dimnika tu ni, da bi nam skozi dimnik 333 V | Cyriacus je bil neke vrste diplomatični zastopnik zatiškega samostana 334 XI | prebila. Saj ni šel med divjake, da bi se mu moglo kaj zgoditi. 335 XIX | vojvoda Viljem za njegova divjanja in da pride opat Angelus 336 XXV | odhajali od maše, ko je v divjem diru prijezdil pred samostan 337 XVIII | Amen -" je zaklical z divjim glasom sključeni starček 338 I | ihtenje. Starka je uprla ob dlan svoje koščene roke in gledala 339 X | napadli bi te pri belem dnevu, če bi te videli. Ovca se 340 XIV | Polonice in njene babice dobesedno izpolnili. Polonice so spravili 341 III | spremljevalcema: ~"Tovariše dobimo za vožnjo čez Savo." ~V 342 XXXIV | mož za Vas. Boljšega ne dobite, le meni verjemite." ~Grofica 343 V | samostana pri sv. stolici. Dobival je za to 65 cekinov na leto 344 XXII | njemu na razpolago in sta dobivala samo od njega povelja. Prebivalci 345 XXXIV | orgije, za katere so menihi dobivali ženske od vseh strani. Le 346 XXVI | pokonci, kakor zmagovalec po dobljeni bitki. Vse se je ozrlo nanj, 347 XIV | Kos in njegovi hlapci, so dobljeno povelje glede Polonice in 348 XII | saj premilostni gospod so dobrega srca in radi odpuste, če 349 XXXIII | Gregor je bil v samostanu na dobrem glasu, kajti hodil je pridno 350 XXXVI | sem že poskrbel, da svojim dobrim prijateljem - posebno gorka 351 XXVI | Opat Peter - kateremu se je dobrohotnost brala z lica - je bil vidno 352 XXXVIII| zmenila za tega Rovana, kajti dobrosrčna ni bila nikdar." ~Margareta 353 XXXVI | gluhi, če trkajo na vrata dobrota, znanost ali krepost, toda 354 XXXV | sem jim izkazoval same dobrote, odpravil toliko krivic, 355 XX | herezija?" ~"Jaz verjamem v dobrotnega Boga," je tiho odgovorila 356 VII | ni naš red več učitelj in dobrotnik ljudstva, danes smo podobni 357 XXIII | rekel, "prosi Vas, da greste dobrovoljno z menoj na Smreko, Rovan 358 XXXVI | Poslušaj, kaj mi piše kot dodatek svojemu pismu: Ker vem, 359 XVII | čaranja! Kolikor se je doslej dognalo, se je naučila samo čarovniškega 360 XXI | ker nisva bila pri tisti dogodbi na pristavi udeležena. Kat 361 XXXVIII| mesecih tako malo zanimal za dogodke v Šent Lambettu." In obrnivši 362 XLI | stanovanje, da se z njim dogovori, kaj je storiti. Toda Albertusa 363 XVI | babico. Tako sta se namreč dogovorila z Rovanovim očetom, da bi 364 VL | opata Petra, da je res sam v dogovoru z "morilcem" fingiral poskušeni 365 III | brodu. ~Čez nekaj časa ga je dohitel Mitja in zadovoljno poročal: ~" 366 XXIII | prijatelju s pogojem, da vse dohodke te župnije uživa Friderik 367 XXVII | Vsled tega so se samostanski dohodki precej skrčili, in ker je 368 XIX | in planil je naprej, da doide kočijo, katero so vtem kmetje 369 XXIII | priorja vprašanja, če ima dokaze, da je opat slepar in na 370 VL | Albertusu pa da ni nikakih dokazov. ~In tako je bil po preteku 371 IX | trdovratno nadaljeval s svojim dokazovanjem. ~"Lej, Margareta," je dejal " 372 XXVIII | je dejal, "jaz vam takoj dokažem, da je res tako. Le poslušajte. 373 XXIII | sleparski način." ~"Kako pa to dokažemo?" se je oglasil čez nekaj 374 XXI | In vidva sta to hvaležno doklonila!" se je rogal opat. ~Pripovedovalec 375 V | bil samostanu v Cvetlju na Dolenjskem Avstrijskem, a odstranili 376 XXVIII | ženo? Saj če bi ti bilo dolgčas po Maruši, lahko drugo vzameš. 377 XXIII | je sicer tudi Nemec, a v dolgih letih svojega bivanja, se 378 XXXV | marveč se štuli okrog te dolgočasne opatove sestre, ki se drži 379 XXVIII | Heleno. ~"Danes ste jako dolgočasni, gospod Rovan," je mlada 380 VI | priorja Markvarda. ~Uspeh tega dolgotrajnega pregledovanja je bil dokaz, 381 XXIII | nadaljeval: ~"Tudi drugih dolgov je napravil opat. Izdal 382 XXVII | poplačal po Albertusu prevzete dolgove, so morali menihi dosti 383 II | samostanska posestva z znatnimi dolgovi in iz kmetov iztisnil zadnje 384 XXIII | vseh opatovih fingiranih dolgovih. Ta sleparstva, hudodelstvo 385 XVII | pa, kakor da je prišel do določenega sklepa, šepetaje nekaj naročil 386 XIV | Dobro, Polonica," je rekel določno. "Če nečeš pri meni ostati, 387 XXIII | Ali hočeš tudi ta dva dolžiti, da bi po krivem prisegla." ~" 388 XLIV | bi opat izvedel, česa ga dolžiš, bi te dal skrivaj usmrtiti." ~" 389 XLII | vse, kar so bili kmetje dolžni dajati. Krivičnega ni zahteval 390 XVIII | Matija. In pozabivši vse dolžno spoštovanje, je zgrabil 391 XLIV | zaklenili vrata, je po svoji dolžnosti pogledal, če je vse preskrbljeno 392 XXIX | Jazbec. Bil je tam popolnoma domač in vsi so ga radi videli, 393 VI | čutijo v samostanu popolnoma domače. ~"Čigavi so ti otroci?" 394 IX | ne misli, da bi se napil domačega vina. Tiste laške kapljice 395 XLIV | je vse tako, kakor sta se domenila Rovan in notar. Rovan je 396 VIII | Markvard, nisi bil z njimi domenjen." ~Markvard, ki je bil nedolžen 397 XXXII | takoj padel, kakor je bilo domenjeno, in se dal zvezati. ~"Poslušaj 398 XXXVIII| bolj kot jaz, in ker si domišljam, da tudi svet nekoliko poznam, 399 XXXIII | triumfiral, četudi sta obe v tega domišljavega fanta zaljubljeni!" ~Voz 400 XIV | in dekle je začelo končno domnevati, da so morda njo in njeno 401 XXXVII | pripravi konja, da greva domu." ~"Zdaj ponoči?" se je 402 XVII | tega ob tla metal." ~Še je donel po dvorani glasni smeh, 403 XL | tule " je mrmral. "Prav dopade se mi." ~In mirno je zaspal, 404 XXIII | bi storili dobro in bogu dopadljivo delo, ali kaj, ko bi nazadnje 405 XII | krenil v gozde. Včasih ga vse dopoldne ni bilo nazaj. ~Albertus 406 XIX | lastno prav pasje življenje. Dopovedoval je ljudem, da so vsi ljudje 407 V | je moral molčati in mirno dopuščati, da delajo menihi in hlapci 408 X | vojvode Leopolda. Virida je dosegla, da je postal opat v Zatičini, 409 V | ljudstu močno prikupi, če doseže, da bo proščenje zopet v 410 I | Bog ti daj srečo, da kmalu dosežeš svoj namen." ~"Le nikar 411 XXVII | skrbno netil in previdno, a dosledno ščuval menihe proti opatu. 412 IX | opatovanje." ~"Kaj nisi dosmrtni opat?" ~"Da, ali mogoče 413 XXII | Markvard. Ko je z jetnikom dospel na mesto, je videl strašen 414 XXIII | opravil ni ničesar. ~Ko sta dospela na smreško graščino, je 415 XVIII | je vprašal zbrane ljudi, dospevši do dotične koče. ~"Mrliča 416 VL | rekla: ~"To pismo ima še dostavek. Ker mi branite izpolniti 417 XXVIII | je rekel Rovan in veselo dostavil: "In še prav všeč mi je, 418 XXXIII | a predno je mogel še kaj dostaviti, je pridrvela v sobo grofica 419 XLII | veselil se je svojega novega dostojanstva le prav malo časa. Kmalu 420 XXXVI | proti tebi, če bodo cerkveni dostojanstveniki delali za Petra, potem se 421 XIX | temu visokemu cerkvenemu dostojanstveniku. ~Tako so minili tedni in 422 XLI | srečen in ponosen na svoje dostojanstvo. Še isti dan je odjezdil 423 XXX | zakričal, "kdor se opata dotakne, tega ubijem." ~Zdaj so 424 XXVII | bilo strah, da se ga res dotaknejo cvetoča usta mlade grofice 425 XII | imel opasanega. "Če se me dotakneš, ti razcepim glavo." ~Opat 426 XXXVII | Rovan pa se te roke ni dotaknil, nego hladno dejal: ~"Kar 427 XIV | objelo in vroča usta so se dotaknila njenega lica. V tem trenutku 428 XXXII | zasnubil, saj bo imela precej dote." ~"Za Boga," je prosil 429 V | dosegel, da je bilo rečeno v dotični odredbi, da se je to zgodilo 430 XXV | kdaj da pride glasnik z dotičnim sporočilom. Bila je nedelja. 431 X | pijačo in nam brani vsak dotikljaj z zunanjim svetom," ~se 432 XXXIX | prosil Margareto, naj mu dovoli kratek pogovor, a Margareta 433 XXXV | je, četudi vidno nerada, dovolila. Ko je družba odjezdila 434 XXVII | naklonjena in v dokaz vam dovolim, da me učite jahati." ~Rovan 435 IX | samostana pa brez opatovega dovoljenja ni nihče smel. ~Tudi na 436 XXVII | kramljala, "z najvišjim dovoljenjem gospe vojvodine in gospoda 437 XXXVI | kaplan in se odstranil iz dovrane. Kmalu za njim je šel tudi 438 XLI | ki je odnesel zapisnike o dovršeni preiskavi v Rein, je imel 439 XXVII | in osorno rekla: ~"Take dovtipe si prepovedujem. Na opatove 440 XII | Matija pa se je obrnil do dozdevneta tatinskega lovca in rekel: ~" 441 X | krenil za njimi, a jih šele došel, ko so bili že zopet na 442 XLIV | globokim glasom dejal drugi došlec - Matija. ~Jetnik se je 443 VI | niso prav nič zmenili za došlece, kakor da jih že davno poznajo, 444 XLIV | odgovoril eden skrivnostnih došlecev, ki ni bil nihče drug kakor 445 XXIX | spremenila v radost, ko je došlo pismo, da je bil Albertus 446 XV | Matija. "Jaz sem v Ljubljani doživel še vse kaj drugega. Spoznal 447 XXVI | kadar in kamor hočem. To so dragocene pravice in jaz jih bom izkoristil. 448 XII | kapljico sedel v izbi ter dražil Poloničino babico z vsakovrstnimi 449 XXXIV | vesela in je posebno Matija dražila. ~"Vi se morate oženiti, 450 XXXIII | in tja. Ko se je začulo drdranje voza, je stopila Helena 451 XVIII | Pravični bog je pustil drevesa rasti - zakaj ne vzamete 452 XIII | skrivajoč se med grmovjem in za drevesi, proti kolibi. ~"Matija 453 XVI | pravil, ko nisi pameten. Kar dreviš tja naprej in sam ne veš, 454 IV | močili Rovana z vodo in mu drgnili sence z octom. Tudi Matija, 455 I | starka. ~"Zakaj ne?" je drhteče vprašalo dekle in se tesneje 456 XIX | kočijo in potegnili iz nje drhtečo žensko - opatovo sestro 457 I | orožjem." ~"Strašno," je drhtela Polonica, Rovan pa je pristavil: " 458 XXV | opata. Z vseh strani so drli skupaj in kmalu je bil prostor 459 XLII | skrbeli, da so ujeli kaj drobiža za maše ali kake druge namene, 460 XIV | odločnostjo. ~"Le brani se, grlica drobna," se je rogal opat in jo 461 XXVII | do tal in opatu na svojih drobnih prstkih poslala poljub. 462 XII | po tej butici so peli že drugačni meči, kakor je tvoj, in 463 XXXI | naselijo in naj gredo kam drugam. Za ta lepi kraj bi bilo 464 XVI | Kaj še! Poskusi s kakim drugim zdravilom. Lej, ko bi se 465 XXXI | naj se samostan sezida drugod. In tako se je zgodilo. 466 XXIX | Rovanu, katerega je našel v družbi Hugona Albe samega doma. ~" 467 III | ker je bil proti njemu drveči tujec zamahnil z mečem. 468 I | je gnal od tod, so ljudje drveli iz vseh koč, so pljuvali 469 XLI | slutilo, je prestrašeno drvelo skupaj, kajti vojaštva ni 470 VII | dejal vizitator. ~"Kako se drznem kaj takega govoriti?" je 471 VL | začudenje. "Igral sem veliko in drzno vlogo in jo zaigral." ~Notar 472 XLII | Albertusa. Menihi so se morali držati vsaj glavnih predpisov svojega 473 XXIII | enega prvih samostanov v državi. Opat Albertus pa ni samo 474 I | stisnil v senco in krepko držeč svoj kratki meč v roki pazno 475 X | pripomnil Ivan Pock, "ker ga držita celjski grof in pa vojvodinja 476 XXII | tiči še nekaj poganskega duha, nekaj ponosa in upornosti 477 XIV | večkrat kaj slabega govorila o duhovnikih sploh, zlasti pa o zatiških 478 XXII | Navadno se pač plazi pred duhovnikom kakor pes, a včasih se le 479 XLI | Na denarju, ki pride iz duhovniških rok, ni božjega blagoslova," 480 XIX | gospodična, žlahtna in duhovska kri bo tekla in glave bomo 481 XXIV | vendar iznebi božje šibe v duhovski obleki. ~Opat in vojvodinja 482 XXVII | satan, da mu nalovi nekaj duš. Kake skušnjave je moral 483 XVIII | nimate nič možatosti več v dušah in nič krvi več v žilah?" ~ 484 XXXIX | je ta dan prestal težke duševne boje. Po grofici Heleni 485 VI | to nepriliko, in v svoji duši je prisegel, da se vsem 486 VL | je bil v ječi postaral za dvajset let. Ves siv, potrt in bolehen 487 XXX | Zdaj se je v spremstvu dvajsetih vojščakov pripeljala na 488 IV | pogovore, da nista zapazila dveh jezdecev, ki sta se približevala 489 III | spremljevalec boriti vsak z dvema sovražnikoma. Meči so zadevali 490 XXXVI | ki mu jih podarim, in še dvesto srebrnikov mu naštejem. 491 XIII | je oči in se začel počasi dvigati. Oziral se je krog sebe, 492 XIII | zmračilo. Šele zdaj so se dvignili in se previdno bližali koči. 493 XXIV | poravnati samo s krvjo, ali na dvoboj ga ne morem pozvati, ker 494 XX | odgovoril: ~"Rovan je Glogvica v dvoboju ubil." ~ 495 XXXIII | da nobeden jetnikov ni dvomil o resničnosti njegovih besedi. 496 XIV | takoj reši iz ječe, o tem ni dvomila. ~Nekega večera - ravno 497 XXI | da ga je ubil Rovan. ~Ves dvor je bil zbran v veliki pritlični 498 XXI | vojvodinja Virida je prišla v dvorano, da izve, kako se je zgodil 499 XL | in pa oskrbnik zatiškega dvorca. Oba sta izpovedala tako 500 XXIV | odlašala in je poslala svojega dvornika viteza Barlettija po Rovana. 501 XXIX | poslal na Dunaj, da podkupi dvornike, in je na ta način izposloval, 502 XXI | potrtost. Šele sedaj so si bili dvorniki na jasnem, da je položaj 503 XXXVI | in z darili lahko pridobi dvorno gospodo, to veš iz izkušnje.