Part

 504 XXVII  |          skušnjave, te skušnjave," je dvoumno vzdihoval kaplan in napravil
 505 XL     |         slastjo in čisto nič zapazila dvoumnosti Matijevih besed. ~"Iz različnih
 506 XXVIII |             myrrham de Saba ~Tulit in ecclesia ~Virtus asinaria. ~(Zlato
 507 XLII   |          verjel, da je katoliška vera edina prava vera, spoznal je,
 508 XXVIII |              ime Sara. Z njo je šel v Egipt, kjer je vladal kralj z
 509 VIII   |              pekel pojdeš, Matija." ~"Eh, kaj," je rekel Matija, "
 510 XXXII  |           vsak teh gospodov cekin." ~"Eha! Vsak cekin? Koliko pameti
 511 XLI    |                da bi se samostan uprl eksekucijski armadi. Markvard je ukazal
 512 XXX    |               Svibno, kot postavljeni eksekutor, da mu izročite samostanske
 513 XXIV   |             mu vsaj zagotovi dostojno eksistenco, če bi ga že kapitelj odstavil. ~"
 514 XXXVII |           čustva, ki ju navdajajo. ~""eleli ste z menoj govoriti," je
 515 XXXII  |           luči. ~Moralo je biti že po enajsti uri, ko se je čulo od Št.
 516 XIX    |               Gosposki ljudje ste vsi enaki." ~"Ne bojte se," je prosila
 517 XVIII  |            teh koč so se gnetli okrog ene koče in stikali glave, kakor
 518 IV     |           razdeljeno na dva tabora. V enem so bili opatovi prijatelji,
 519 VII    |            živino. Bil je v tem oziru enih misli z opatom zatiškim.
 520 XVIII  |              je opata za vrat in ga z enim mahom treščil ob tla. In
 521 II     |             deloma pritličnih, deloma enonadstropnih hiš, za katerimi se je razprostiral
 522 XVIII  |             je zgodilo že večkrat." ~"enska je natančno vse popisala,
 523 XXIX   |             obsodi na zapor, ali opat Erhard se je po vplivu vojvode
 524 XXIX   |           Joannes iz Vetrinja in opat Erhart iz Neuperga. Rovan je bil
 525 XXIX   |         pohitel v Ljubljano k vojvodi Ernestu in dosegel, da se izdani
 526 XXXVI  |               največjo veselost: ~Mos est Romanis in causis quotidianis, ~
 527 XXVIII |                 Aurum de Arabia ~Thus et myrrham de Saba ~Tulit in
 528 VI     |       samostanu krščansko bratstvo in evangeljska vzajemnost. Bratje, molimo,
 529 XXXIII |               obe v tega domišljavega fanta zaljubljeni!" ~Voz z Rovanom
 530 XXII   |              in se včasih s kmetskimi fanti tudi spoprijeli in pretepali.
 531 XLII   |              dostikrat, da so kmetski fantje zasačili kakega meniha na
 532 I      |             potem pa prepevaje veselo fantovsko pesem hitel proti samostanu. ~
 533 XXVIII |             svojo ženo posodil kralju Faraonu, zakaj bi torej Matevž meni
 534 XI     |          Najlepša je bila v šentviški fari. Samo rakijo je rada pila." ~"
 535 XVIII  |         krivičnosti in vi molčite! Ti farji in ti velikaši žive v razkošju
 536 XI     |             Kaj je hiša brez moškega? Farovška kuharica, tista Lojzka,
 537 XI     |            prav. Kaj pa vedno tišči v farovž." ~Matija je modro prikimaval. ~"
 538 VIII   |            Vsi so se smejali Matijevi filozofiji, pa ta se ni dal premotiti,
 539 VL     |               v dogovoru z "morilcem" fingiral poskušeni zavratni umor,
 540 XXIII  |         natančen spis o vseh opatovih fingiranih dolgovih. Ta sleparstva,
 541 XXXVI  |             Concurrunt turbae, magnus fit plausus in urbe. ~Pontifex
 542 XXXVI  |           quotidianis, ~Si sonet ante foras bona vita, scientia, mores, ~
 543 VI     |          opatu, da vizitacija ni samo formalnost, nego da je resno mišljena
 544 XXXVII |             zdi se mi, da tudi Vam te fraze ne prihajajo iz srca in
 545 X      |       blagajni," se je oglasil Albert Freyberg, ki je doslej molče poslušal
 546 XXIII  |          tisoč goldinarjev, za kar je Frideriku in njegovi ženi zagotovljen
 547 XXVIII |              Mislila sem, da ste bolj galantni," je dejala grofica. "Doslej
 548 XXVII  |            tudi veseli?" ~Rovan se je galantno priklonil in pristopil za
 549 XXXVIII|               se ti poročiš z baronom Gallom, izgubi Rovan vero v pravo
 550 XVII   |               glasom. ~Polonica se ni ganila. Le tiho njeno ihtenje,
 551 XLII   |               Vaše jokanje me je tako ganilo da se mi je kar grlo posušilo.
 552 XXIII  |             kdo postavil na čelo temu gibanju, bi bil lahko povzročil
 553 XXII   |             je stalo v bližini, nekaj giblje. Ustavil je konja in se
 554 XXVI   |           brala z lica - je bil vidno ginjen, da ga je ljudstvo tako
 555 VL     |              bi bil kdo videl njegovo ginjenost. ~"In ošteti Vaju moram
 556 XVI    |          proti ljubezni tri zdravila: glad, čas in pa štrik." ~"Ali
 557 XLII   |               okorno roko je previdno gladil Margaretine lase in težko
 558 XXXIII |            zadel mlado grofico, ki je gladila njegove kodre in se tako
 559 VL     |        Albertusa, a stvar ni šla tako gladko, kakor sta si mislila. Opat
 560 XXVIII |              prepir, hripavo petje in glasen smeh. Med posli sta sedela
 561 XVII   |       presenečenje." ~"Čujmo -" se je glasilo po dvorani - "premilostni
 562 XXXVI  |              je bila družba že precej glasna, tako da na njiju pogovore
 563 XVII   |                Še je donel po dvorani glasni smeh, ki ga je povzročila
 564 XXX    |              težka vrata odpeti in je glasnika spremil v opatovo sobo. ~"
 565 XXVI   |           priporočal in tudi sam zanj glasoval. ~"Jaz te ne umejem, Albertus,"
 566 X      |          straži, dokler ni spoznal po glasovih rogov, da se nahajajo lovci
 567 XXXIII |             bil v samostanu na dobrem glasu, kajti hodil je pridno v
 568 XXXV   |             ki ga uživaš pri deželnem glavarju." ~Pater Hugon je bil povedal
 569 II     |           časih miru. Razen cerkve in glavnega samostanskega poslopja je
 570 XXVI   |               je opat šel naravnost h glavnemu oltarju in se tam zatopil
 571 III    |               bruhnil je kri iz sebe, glboko zastokal in potem nagnil
 572 XXXVI  |          skupaj, kakor da so radostno gledale največjega kneza, in v mestu
 573 XXXII  |              bliže k cesti. Vendar so gledali na to, da jih je skrivalo
 574 XVIII  |             in planil pokonci. "Zakaj gledate to? Pravični bog je pustil
 575 V      |               poznal ljudi in ni znal gledati v njih duše, je opazil to
 576 XXXIII |              pa hudoben človek. O, le glejte me, kakor hočete, jaz se
 577 VIII   |                              VIII. ~V globoki, v zemljo kopani ječi na
 578 XXI    |              slučaj. Na njen poziv je Glogvičev spremljevalec poročal o
 579 XXXVI  |               navada je v Rimu, da so gluhi, če trkajo na vrata dobrota,
 580 XXVIII |               odločnostjo. "Ven iz te gnilobe in pokvarjenosti. Prvega
 581 VI     |               so sad tega grešnega in gnusnega občevanja samostancev s
 582 XV     |                Čudne stvari se včasih gode, je rekel cmokaje, prav
 583 XXVIII |              mi še opat ne utaji," je godel Matija. ~"Kaj si pa slišal,
 584 IV     |    pripovedoval opat "se mi zna slabo goditi. Moji nasprotniki so naprvili
 585 XXVIII |              mene nesrečno zaljubiti, godpod Rovan? Melanholija vam jako
 586 XVIII  |           neznano žensko. - Popolnoma gola je. - Zjutraj je pritekla
 587 I      |               in ga bosonogega, napol golega gnal iz Zatičine v Ljubljano
 588 XVII   |             plašč, ki jo je pokrival. Golo je ležalo od sramu in strahu
 589 XVII   |               do Polonice in rekel: ~"Golobičica, daj mi poljubček!" Sklonil
 590 VI     |          zinile besedice. ~"Sodoma in Gomora!" je srdito dejal vizitator. "
 591 XXI    |               Posli so prinesli nekaj gorečih sveč in jih postavili kraj
 592 IX     |            Andrej primaknil oknu in z gorečimi očmi opazoval po vrtu sprehajajočo
 593 X      |              cerkev na Sveti gori pri Gorici. Kmetje morajo zdaj plačevati
 594 I      |              Njegov zavetnik Albertus Goriški ga je napadel in premagal.
 595 I      |              v Ljubljano in od tam na Goriško. In ko ga je gnal od tod,
 596 XI     |           tudi ni pojmil Poloničinega gorja. ~"Kaj vraga vzdihuješ,"
 597 VII    |       odpustke, za maše in očenaše in gorje umirajočemu človeku, ki
 598 XXXI   |            poljublja," je pristavil z gorjupim zasmehom pater Hugon. ~Proti
 599 XXXVI  |          dobrim prijateljem - posebno gorka sta mi Angelus in vetrinjski
 600 XXXIII |               In opatu sem tudi nekaj gorkih povedala, da veste." ~"Hvala,
 601 XLIII  |            vsako novico naznanit. Kar gorko je prinese na Smreko. Sedaj
 602 XXVII  |               z najvišjim dovoljenjem gospe vojvodine in gospoda opata
 603 XXXIII |               sva se zopet srečala." ~Gospica Helena ni v prvem hipu vedela,
 604 VII    |              polja, so učili ljudstvo gospodariti. Toda čim bolj se je množilo
 605 I      |           vsakdo zvesto služi svojemu gospodarju. To zapoved izpolnjujem.
 606 XI     |           same krive. Jaz poznam naše gospode" ~"Jaz tudi," je rekla starka. ~"
 607 XL     |           Sicer sem pa že vse povedal gospodični Margareti." ~"Kaj pa se
 608 XXXVI  |           darili lahko pridobi dvorno gospodo, to veš iz izkušnje. Toda
 609 IX     |        šentlambertskem gradu, kjer je gospodovala vojvodinja - vdova Virida,
 610 VII    |               nas nevredne služabnike Gospodove. Naloženo pokoro opravim
 611 II     |          zagledal lepo plavolaso damo gosposkega stanu, ki se je veselo kakor
 612 XIX    |              če bi šel z vami v hišo. Gosposki ljudje ste vsi enaki." ~"
 613 XXXII  |              je imel daljši pogovor z gospsodarjem Gregorjem. Ta pogovor se
 614 XII    |             Albertus je bil vsakdanji gost pri Polonici. Nekega dne
 615 XLIV   |          hodil ponoči nadzorovat. ~Iz gostega grmovja na vrtu se je naenkrat
 616 XXXVI  |               Albertus je bil zopet v gosteh pri vojvodinji Viridi. Margareta
 617 XVII   |               in kmalu je vladala med gosti viharna veselost, ki je
 618 X      |          svojega konja, ozrl se je po gostih in videvši, da jezdi Margareta
 619 XVII   |               se plemiče povabil tja. Gostija je bila imenitna in kmalu
 620 V      |               prepevalo, kakor v kaki gostilni na semanji dan. Popivali
 621 XXXIV  |         zmožen, zabavati se s svojima gostoma. Naravno je, da se je pogovor
 622 IX     |               na čast prirejal bogata gostovanja, velike love in viteške
 623 XX     |               nazorov. Na mojem dvoru gotov ne. In jaz tudi ne trpim,
 624 XLIV   |              ti je smrt na vsak način gotova. Ako si opata po krivici
 625 XXXVI  |               krepost, toda če potrka gotovi denar, tečejo množice skupaj,
 626 VI     |               s tem nakopal sovraštvo gotovih ljudi v taki meri, da so
 627 XVII   |              kratek ter osoren njegov govor. ~Naenkrat je mignil Jerneju
 628 IX     |            prebivalci zatiškega gradu govorica, da je Pavel Glogvic ženin
 629 XXIII  |               prisego bodo že resnico govorile." ~"Oh - menihi - pa resnico,"
 630 II     |               Matija, o katerem se je govorilo, da bi zmagal celega teleta,
 631 XXXVII |              ali bi ne bilo bolje, da govoriva odkrito in brez vseh zvijač?
 632 XXXII  |             nato se je tudi razločilo govorjenje in smejanje. ~""e gredo,"
 633 XIII   |               si pa strahopetnik," je govornika zavrnil Jernej. "Opat nam
 634 XIX    |             se ni mogla načuditi temu govoru. O dogodkih na pristavi
 635 XII    |               brez spremstva krenil v gozde. Včasih ga vse dopoldne
 636 XVIII  |                             XVIII. ~V gozdiču blizu pristave kraj Križne
 637 X      |             skozi drevje zagledal tik gozdnega roba stoječo malo revno
 638 X      |               približal koči in se ob gozdnem robu skril za grmovje tako,
 639 XXXIII |       samostanski uslužbenci preiskat gozdove v obližju, menihe pa je
 640 I      |               snedli. Samostanci samo grabijo in izsesavajo nas siromake,
 641 XXXIII |      pripeljejo Rovana res na smreški gradič. ~"Zdaj, gospodje," je dejal
 642 XLIII  |               kak samotar je živel na gradiču in opravljal namesto bolnega
 643 XXVI   |              šele pred šentlamberškim gradom. Odstavljeni opat Albertus
 644 XXXIX  |              Margareta izprehajala po grajskem vrtu, zatopljena kakor po
 645 XL     |         zmračilo, je v spremstvu treh grajskih hlapcev zapustil Št. Lambert. ~
 646 XIX    |            svoje ljudi in do sosednih grajščakov izprosil pomoči. Vsa samostanu
 647 XIX    |               grozovitosti, ali njena grajščina je bila tako zastražena,
 648 XV     |               imel obvezano, da so ga grajščinske ženske imenovale Turka. ~
 649 XXVIII |              grofico Heleno šel proti grajščinskemu vrtu, prihitela je k njemu
 650 XXVIII |            vina, poleg sebe pa tolsto grajščinsko kuharico, ženo kočijaža
 651 XXVII  |             Rovan," je rekla z naivno grandeco, "jaz sem vam zelo naklonjena
 652 XXXV   |              med katerimi je bil tudi graščak na Griču pri Mirni, Jošt
 653 IX     |           postanejo služabniki kakega graščaka, ali naj gredo v samostane?
 654 XIX    |               škofovsko palico, pa je grd hudodelec -"  "Tako si upate
 655 XXVIII |             Margareta. "Zgodila se je grda zloraba mojega imena. Ali
 656 VII    |            ostro vse njihove grehe in grdobije in jim končno vsem skupaj
 657 XXXII  |         daljši pogovor z gospsodarjem Gregorjem. Ta pogovor se je končal
 658 XXXII  |             hiši." ~Prišli so bili do Gregorjeve koče in peljali jetnike
 659 VII    |              jim je ostro vse njihove grehe in grdobije in jim končno
 660 XXVII  |      omadežuje z bog zna kako velikim grehom. ~Grofica je dobro zapazila
 661 XXXIII |          stare ude pri mladih devicah grel. Ko bi bil jaz kralj, bi
 662 XXIII  |             je opat zopet dovolil, da gremo iz samostana, sem nemudoma
 663 VIII   |                Matija, tvoje misli so grešne. Čas bi bil, da se spametuješ.
 664 VI     |           vizitator. ~"Ti so sad tega grešnega in gnusnega občevanja samostancev
 665 XXXVI  |                Ne tajim, da sem velik grešnik, ali v primeri s temi rimskimi
 666 XIV    |           odločnostjo. ~"Le brani se, grlica drobna," se je rogal opat
 667 VI     |              Kaj se godi tukaj?" je z grmečim glasom ves iz sebe od ogorčenja
 668 XXII   |           ostro oko zapazilo, da se v grmovju, ki je stalo v bližini,
 669 X      |              gostov v samostan? V tem grmu mora tičati kak poseben
 670 XXXIX  |              žalostna, tako da veseli grofi v Št. Lambertu ni bilo več
 671 XXVII  |               je pripravljen sprejeti grofičin poljub, Margareta pa je
 672 XXXIV  |        nadaljeval Matija, katerega ni grofičina nevolja čisto nič motila. "
 673 XXII   |           Ljubljani, z vicedomom in z grofom Ortenburškim, in delati
 674 IV     |          goste dolge lase s čela. ~Na grofov ukaz so pripravili Rovanu
 675 IX     |             da bo Pavel povzdignjen v grofovski stan. Pomisli, v kakem sijaju
 676 XXXVIII|              Zaljubljena je vanj," je grohotaje vzkliknil opat. "Ko bi ne
 677 XVII   |           zaklical zbranim veljakom z gromkim glasom, "pripravil sem Vam
 678 XXIII  |          klali in obešali, da je bila groza. Samo ker se mi kmetje smilijo,
 679 XVIII  |              stopil čez prag in je od groze obstal. Na postelji je,
 680 VI     |               po zbranih menihih tako grozeč pogled, da so imeli občutek,
 681 XIX    |           sovražnika ali jo prepustil grozeči ju usodi, potem pa se je
 682 XXIV   |          svoje moči, da bi preprečila grozečo nesrečo. Opat je najprej
 683 XVIII  |         pristavi. Trepetaje radi take grozote so jo poslušali ljudje -
 684 XIX    |             počenja nekaznovano svoje grozovitosti, ali njena grajščina je
 685 XXIX   |    rovarjenjem. Toda ta vizitatorjeva grožnja ni napravila na Albertusa
 686 XXXVII |              vse, da me uničite. Vaše grožnje so torej nepotrebne. Eno
 687 XVI    |               starih časih živel neki grški modrijan, ki je učil, da
 688 II     |             in me hočejo izpodriniti. Ha-ha! ~Zakrohotal se je hudobno
 689 XIV    |                         XIV. ~Opatovi hajduki, Jernej Kos in njegovi hlapci,
 690 XL     |               Opat je namesto meniške halje oblekel vojaško obleko,
 691 XXXVI  |          Viridi. Margareta je ubirala harfo in s svojo igro spremljala
 692 VII    |         Zapisano je: Ljubite resnico, hčerko božjo. Naj se zgodi z menoj
 693 II     |          Leopolda, vojvodinja Virida, hči milanskega vojvode Viscontija
 694 XX     |             več. Ali ne veš, da je to herezija?" ~"Jaz verjamem v dobrotnega
 695 XXXIII |             svetopisemska Saloma pred Herodežem," se je jezil na Heleno. "
 696 XXXVII |              naše presvete cerkve." ~"Hinavec," je šepetal Rovan sam sebi
 697 XXIV   |             to plačam." ~Menihi pa so hinavsko zavijali oči, zdihovali,
 698 XXVI   |               zadel njegov pogled, je hipno zardela in povesila glavo
 699 XI     |              ne - jastreb kroži nekaj hipov po zraku, potem pa švigne
 700 XXXI   |             se je izvršil, je trumoma hitelo v cerkev. Pri maši se je
 701 III    |            krščanski človek, naredite hiter konec." ~"Kdo si?" ~"Hlapec
 702 XX     |             okna in srce ji je začelo hitreje biti, kajti vedela je, da
 703 XXXIII |            sta jo udarila na stran in hitrih korakov šla v gozd. Pri
 704 VIII   |          prior se je sam smejal ter s hitrim požirkom izpraznil majoliko,
 705 XXV    |     ponavljala vojvodinja. ""enske to hitrje opazimo, kakor moški. Morda
 706 XI     |            res, da ste neumni. Kaj je hiša brez moškega? Farovška kuharica,
 707 I      |             kmalu je stal pri samotni hišici, kjer se je stisnil v senco
 708 XII    |          vrata." ~"Ti ga poznaš?" sta hkrati vzkliknili obe ženski. "
 709 XVII   |              vrgli na travo. Jutranji hlad je obudil dekle k zavesti.
 710 XXVII  |               tega je bil previden in hladen. Z Margareto ni spregovoril
 711 XXXII  |             ga je čakal pater Hugon s hlapcema. ~"Doslej gre vse dobro,"
 712 XLIV   |             le opatu verjelo, ne temu hlapcu, in reklo se bo morda tudi,
 713 XLIII  |             Ali ne?" ~"Da! Konja je v hlev spravil." ~"Kadar pride
 714 XLIII  |              Njegova pravičnost je le hlinjena. Ker kmetje niso jokali
 715 XII    |          teboj?" je vpraševal opat. ~"Ho-ho," se je smejal Matija. "
 716 XI     |              XI. ~"Moj ljubi fant, ne hodi z doma. Ostani tu! Prosi
 717 XXII   |            med menihi je naročil, naj hodijo med ljudi in naj jih pomirijo
 718 XXVI   |         dohodkov in pravico, da lahko hodim iz samostana, kadar in kamor
 719 XXII   |            nihče se ni brigal, kdo da hodita in kaka naročila imata.
 720 VI     |              opat vizitator stopil na hodnik, je strme obstal. Na hodniku
 721 XXII   |            Markvardom malo pošalil. ~"Hola, prečastiti gospod," je
 722 XXXVI  |              libentius audit, ~Nummus honoratur, sine nummo nullus amatur. ~(
 723 XXXIV  |        posebnega - katero dekle bi me hotelo vzeti?" ~Grofica pa je zardela
 724 II     |              kajti opat je bil osebno hraber in neustrašen človek in
 725 XXX    |    samostanskega zdravnika. Mož se je hrabro in pošteno bojeval in zasluži,
 726 XXXIII |              zdaj že skoro teden dni, hrane mu ne damo skoro nič, samo
 727 VIII   |              Ključ do njegove ječe je hranil prior Markvard, vojščaki
 728 XIX    |        zahvaliti, ji je Rovan pokazal hrbet in, ne da bi zinil besedo,
 729 XXVI   |    samostanski bič zopet pel po vašem hrbtu, čisto prav, ker ste šleve." ~
 730 XXII   |          zmoti. Prior Markvard je sam hrepenel, da postane opat in je novo
 731 XXXVII |           govoriš z menoj, dečko," je hreščal opat in s tresočo roko prijel
 732 XIII   |         počasi in težavno odkorakal s hriba, a ne proti samostanu, nego
 733 XXVIII |             iz kuhinje hrupen prepir, hripavo petje in glasen smeh. Med
 734 VIII   |              nastal zaradi tega velik hrup, ki je postal še večji,
 735 XXVIII |            vežo, je slišal iz kuhinje hrupen prepir, hripavo petje in
 736 XVII   |             edini trezni človek. tudi hrupna veselost, ki je vladala
 737 XXXIII |          Matija. "Jaz sem grajščak na Hrvaškem, vitez Kozobradec, to pa
 738 XXXIII |            tako zategnjeno, nekako po hrvaški. Bog ve, od kod so prišli?"
 739 XXXIX  |              Kadar sem pijan, me vsak hučič vidi, kadar sem pa žejen,
 740 XLII   |         stvari! Kaj se je zgodilo?" ~"Hude reči so se zgodile, strašne
 741 VII    |           smrtni postelji ga straše s hudičem in s peklom toliko časa,
 742 VIII   |               siti in če bi Vam nalil hudičevega olja, bi ga tudi izpili.
 743 I      |            božji namestniki - -" ~"Pa hudičevi zavezniki," je trdo in sovražno
 744 III    |             sebi. "V peklu bodo danes hudiči prav veseli." ~"Kaj storiva
 745 X      |         slišala, da se volkovi dele v hudobne in nevarne pa na dobre in
 746 I      |              božja kazen že zadela te hudobneže." ~"Kdaj neki?" je porogljivo
 747 XIX    |           škofovsko palico, pa je grd hudodelec -"  "Tako si upate govoriti
 748 XXIX   |                Lindek kriv cele vrste hudodelstev. Vizitator Angelus je predlagal,
 749 VIII   |             napadalci dobili ključ do Hugonove ječe. ~Seveda se je stvar
 750 XXXVI  |             tako ni, pač pa še veliko huje," se je smehljal opat. "
 751 XLII   |               se je Matija seznanil s Husovimi nauki in oklenil se jih
 752 XXI    |        razpolaglo." ~"In vidva sta to hvaležno doklonila!" se je rogal
 753 XIX    |         storil." ~"Mara Rovan za vašo hvaležnost," je odurno pripomnil Matija. "
 754 XLIII  |      velikodušni, gospod Rovan," je s hvaliežnim pogledom rekla Margareta. ~"
 755 VI     |              že naš ljubi Odrešenik - hvaljeno njegovo ime - rekel: ,Ljubite
 756 III    |               ni ničesar odgovoril. ~"Idiva," se je zopet oglasil Rovan
 757 X      |               prijatelj vseh viteških iger. ~Po samostanskem vrtu so
 758 II     |        tistemu kraju vrta, kjer se je igrala tuja gospodična. ~"Bog Vas
 759 VIII   |               ti si pijanec, požeruh, igralec in babjek." ~"Tako je, natančno
 760 VI     |            pred katerimi so se otroci igrali, in jih ravno hotel ogovoriti,
 761 XII    |           pijančevanjem, z lovom in z igrami. Tudi javni cesarski notar
 762 IX     |                velike love in viteške igre ter sploh izborno skrbel
 763 XXXVI  |              ubirala harfo in s svojo igro spremljala veselo prepevanje
 764 XLII   |             jokaje oklenila Matije in ihte prosila: "Matija! - Usmilite
 765 VL     |              Matija sta ga rešila. In ihteč je dostavila: "Bog Vama
 766 XXVIII |         prevzeli, da je začela bridko ihteti. Trajalo je precej časa,
 767 III    |                                       III. ~Mračilo se je že, ko so
 768 XVII   |             Premilostni gospod opat - imejte usmiljenje!" ~Opat pa je
 769 XXVIII |             se je grda zloraba mojega imena. Ali hočete biti tako prijazni
 770 XXVIII |           Abraham je bil očak in tako imeniten mož, da je še v sveto pismo
 771 XVI    |         svetoval." ~"Kaj pa?" ~"Nekaj imenitnega!" ~"Torej povej!" ~"E, kaj
 772 XXVIII |        povabila na svojo poroko. Kako imenitno bi to bilo, ko bi vi bili
 773 XV     |               mož, ki se zaveda svoje imenitnosti. ~"No, lej ga, kako neumno
 774 XXVIII |                kjer je vladal kralj z imenom Faraon. Ko je ta videl Saro,
 775 XLII   |             zdelo, da ga je Margareta imenovala gospoda. Lej, lej, je mislil
 776 XV     |              so ga grajščinske ženske imenovale Turka. ~Matija je samo staremu
 777 XLI    |              samostanskih vojakov. To imenovanje je Matija z radostjo sprejel
 778 XXXIX  |             nos res sveti, ali Rovana imenovati zvezdo, to je vendar neumno." ~"
 779 XXXVII |                Ta posebni ozir se pač imenuje Margareta pl. Lindek, kaj
 780 XXXIX  |            Matijeva jeza ni čisto nič imponirala, se je mož še bolj raztogotil. ~"
 781 VL     |               podlagi teh izpovedb je inkvizacija končno ustavila vsako postopanje
 782 VL     |             bil dosegel, da je začela inkvizicija preiskavo proti Albertusu,
 783 XXVII  |                Opat Peter je po svoji inštalaciji napravil najprej vojvodinji
 784 XXVII  |           roke. Komaj je bil slovesno inštaliran, je že prišel v navzkrižje
 785 XXXVI  |            plausus in urbe. ~Pontifex ipse plaudit, quod nemo libentius
 786 XXXIII |              skrivališču. Toda vse to iskanje in poizvedovanje je bilo
 787 XVI    |             saj greva vendar Polonico iskat, ker jo hočeš ti vzeti." ~"
 788 XXXV   |         premožen velikaš in od nekdaj iskren prijatelj zatiškega opata
 789 III    |            drug ob drugega, da so kar iskrre švigale. Matija je planil
 790 XX     |            ura. A bila je rezljana od istega lesa, kakor opat sam, in
 791 XLIV   |            Opat je bil zaslišan in je isto izpovedal kakor ti. In zato
 792 XI     |              nosila pri sebi imenitna italijanska gospa. To bodalce ti bo
 793 IV     |                                       IV. ~Bled in vidno utrujen
 794 XIX    |          rešil iz samostanske ječe.  "ivel je tedaj na grajščini Svibno,
 795 XLIV   |            nihče drug kakor Rovan.  ""ivljenje ali smrt!" je z globokim
 796 XI     |              ne pride nazaj ali si pa izbere drugo, pasja dlaka - če
 797 XXXIV  |                  Zakaj pa si potem ne izberete neveste?" je vprašala Helena. ~"
 798 XII    |         srkaje rujno kapljico sedel v izbi ter dražil Poloničino babico
 799 XXIX   |               bil, in kadar je pijan, izblebeta vse, kar izve pri spovedi.
 800 IX     |             in viteške igre ter sploh izborno skrbel za njih zabavo. Tudi
 801 XIX    |               to zalego. ~Spričo tega izbruha sovražnosti in krvoločnosti
 802 XVIII  |               vidi prav. Oči so se mu izbulile in pogled njegov je postal
 803 XXXV   |            prikupila. Njena čutila je izdajalo poželenje, ki se je zrcalilo
 804 XXIII  |              dolgov je napravil opat. Izdal je raznim gospodom, ki se
 805 XII    |               premagala in tega nista izdala. ~"A - ti si torej tatinski
 806 XXIX   |             Ernestu in dosegel, da se izdani ukaz ni takoj izvršil, nego
 807 XII    |                 pravi opat. ~"Res je! Izdati te moram. To je moja dolžnost.
 808 IX     |           Friderika in njegove otroke izdatno preskrbel, predno pride
 809 XII    |               te, ker se bojim, da me izdaš samostanskim gospodom,"
 810 XI     |            jopič in vzel iz žepa fino izdelano bodalce. ~"Tole, Polonica,
 811 XXXIII |            Vsak drugi bi bil že davno izdihnil!" ~"Jaz se tudi čudim,"
 812 XVIII  |            bolnika. Zdaj in zdaj mora izdihniti - če bi mu hoteli vsaj blagoslov
 813 XXIV   |          Vojvodinja se je dala s temi izgovori pomiriti, opat pa je poznal
 814 IX     |            pametna." ~A komaj je opat izgovoril te besede, je dvignila Margareta
 815 XV     |          omahoval, kajti bil je vsled izgube krvi silno slab, ali njegova
 816 XVII   |              gostom: ~"Morda je punca izgubila svoje čarovniško znanje,
 817 XXXVII |          božjega namestnika, bi moral izgubiti vero v Boga." ~Opat je postal
 818 XXIV   |             sedaj vem, da Albertus ni izgubljen." ~Vojvodinja ni Rovana
 819 XXXIX  |              Št. Lambertu ni bilo več izhajati. Margareta je bila sedaj
 820 XXXVII |              za vojvodinjo napravljen izhod na vrt. Matija je šel ven,
 821 XIX    |              ravnodušno korakal proti izhodu. ~"Čujte, mož!" je zaklicala
 822 VI     |          mišljena in da je od njenega izida odvisno, če sploh še ostane
 823 XXXVI  |              baron Jošt, zadovoljen z izidom dolgega pogovora, ki ga
 824 XXX    |              pravice branim." ~Po tej izjavi sta odšla glasnik in Andrej
 825 XII    |               Ne vdam se," je odločno izjavil opat in prijel za kratki
 826 XXXVIII|              usluge nikdar ne pozabi. Izkazalo se je, da vojvodinja ni
 827 XLIV   |            kar si govoril, se mora to izkazati. Ali tu ne moreš ostati.
 828 XXXV   |               kar sem bil tu, sem jim izkazoval same dobrote, odpravil toliko
 829 XXXV   |          obravnavo, pri kateri naj se izkaže, kdo je pravi opat zatiški:
 830 XXIX   |       popolnoma zase in občeval skoro izključno samo z opatom Petrom in
 831 XXXVIII|          njegov vpliv dosti velik, ga izkoristi prav gotovo proti meni.
 832 IX     |             drugače skrbeti, kakor če izkoristim samostan? Tudi doto zate
 833 XXV    |               saj se da stvar drugače izkoristiti. Naj gre Rovan v Rein. Kapitel
 834 VII    |             premalo povedal! Samostan izkorišča kmeta, menihi zapeljujejo
 835 XIX    |               in molzejo neusmiljeno, izkoriščajo njihovo delo in uživajo
 836 X      |         kmetsko ljudstvo tako spretno izkoriščati. ~"Gostje," je nadaljeval
 837 XXVII  |              nemilostna. To bodete že izkusili. Veste, kadar dobim ženina,
 838 XXXVI  |             dvorno gospodo, to veš iz izkušnje. Toda če bodo opatje proti
 839 XX     |               podobna in da ne bodeta izlepa odnehala. ~"Albertus," je
 840 XXXV   |              so že pripravljeni za ta izlet, ravno smo hoteli odjezditi,
 841 XXIII  |    samostanskih posestev. Posojilo je izmišljeno, a ker ima Friderik pisma
 842 XX     |               da si šla vojvodinji te izmišljotine pravit." ~"Odpusti, Albertus,"
 843 XLII   |              ljudstvo prav nečloveško izmolzel. ~Matija se je hodil v Št.
 844 XXXV   |           Boli me pa, ko vidim, da se iznad ljudstva nihče zame ne zmeni.
 845 XXIV   |        veselilo z njimi, da se vendar iznebi božje šibe v duhovski obleki. ~
 846 VII    |              navzočniki so bili vidno iznenadeni, tudi vizitator, kajti nikomur
 847 VL     |            upali, da rešijo Albertusa izobčenja in sramotne smrti. Ko je
 848 XXIX   |            vizitator Angelus grozil z izobčenjem iz katoliške cerkve, če
 849 XLI    |          počaka, kaj odloči komisija. Izostal je več tednov. Končno se
 850 VIII   |               mu rekel: ~"Dobro si jo izpeljal, Andrejče, tako dobro, da
 851 XL     |               tudi ta vrč. Čim več je izpil te plemenite kapljice, tem
 852 VIII   |           hudičevega olja, bi ga tudi izpili. Da Vas le ni sram!" ~Prior
 853 XIII   |             začel močiti glavo ter si izpirati kri. ~"Menda boste morali
 854 VIII   |               straža ni upala stopiti izpod strehe. Kakor večkrat je
 855 XXIX   |              in delal vztrajno, da bi izpodrinil opata Petra in sem sam usedel
 856 XIV    |             in njene babice dobesedno izpolnili. Polonice so spravili v
 857 XIX    |                a njegovo upanje se ni izpolnilo. ~Oskrbnik šentlamberske
 858 VIII   |          Jazbec in vojščaki so vestno izpolnjevali svojo dolžnost. Koj prvo
 859 VIII   |        Markvard pogledat, če vojščaki izpolnjujejo svojo dolžnost. ~"Kaj že
 860 I      |        svojemu gospodarju. To zapoved izpolnjujem. Krivice nisem storil še
 861 XXXVI  |              cekinov in oba sta takoj izposlovala, da opatje, ki so meni sovražni,
 862 XXXV   |             novic. Posrečilo se mu je izposlovati novo obravnavo, pri kateri
 863 XLIV   |              rokah njeno prostovoljno izpove. Albertusu se potem nič
 864 XL     |             zatiškega dvorca. Oba sta izpovedala tako slabo za opata Albertusa,
 865 VL     |             umoril. In na podlagi teh izpovedb je inkvizacija končno ustavila
 866 XX     |                  elim, da se še danes izpoveš. Spovednik ti že pojasni
 867 III    |              hotel o tem nič slišati. Izpral si je rane in jih površno
 868 XL     |              In Matija se je podvizal izprazniti tudi ta vrč. Čim več je
 869 IV     |              je napadel in zakaj?" je izpraševal grof. ~"E, ko bi to vedel.
 870 V      |            kaj jo je povzročilo. ~"Ne izprašuj me, ljubi mladenič," je
 871 XXXIX  |            Nekega dne se je Margareta izprehajala po grajskem vrtu, zatopljena
 872 XLII   |           Petru. ~Ta nevolja pa se je izpremenila v očitno sovraštvo, ko je
 873 XXII   |         krvavo plačali." ~Velikaši so izprevideli, da ima opat prav, in zadovoljni
 874 XIX    |             in do sosednih grajščakov izprosil pomoči. Vsa samostanu pripadajoča
 875 XIV    |           prositi, naj jo opat vendar izpusti. ~Opata je jela minevati
 876 XLIV   |         Jetniku obljubim, da ga takoj izpustim, če reče, da je sam ušel
 877 XVI    |           drugi vedo! Toda - če me ne izpustiš, ti sploh ničesar ne povem." ~
 878 XLIII  |            revščini. In potem to grdo izrabljanje kmetske nevednosti. Dajte
 879 XXXV   |               mislim dal brez ovinkov izraza, rekši: ~"Menihe bi morali
 880 V      |              še na tako poseben način izrazil svojo naklonjenost. ~Opat
 881 XX     |               ne lasti je sebi." ~"Če izrečem kako mnenje tako, kakor
 882 XL     |             pa omožiš. Sicer pa ni še izrečena zadnja beseda in kdo ve,
 883 XXIX   |          pisma, da so vse proti njemu izrečene obtožbe neutemeljene. Edini
 884 XXIV   |            Margareti, ki je morala na izrecno željo vojvodinje biti navzočna
 885 XXXIX  |             Matija pa ni razumel tega izreka in se je torej začudil. ~"
 886 IV     |             zadonel z globokim glasom izročen pozdrav. Opat se je ozrl
 887 XLI    |           Komisija mi je naročila, da izročim začasno vodstvo samostana
 888 XXX    |          postavljeni eksekutor, da mu izročite samostanske ključe, ker
 889 II     |          njegova naročila. ~"To pismo izročiš osebno celjskemu grofu Hermanu.
 890 I      |            Samostanci samo grabijo in izsesavajo nas siromake, ki v revščini
 891 VII    |           večje desetine, povrh pa še izsiljuje iz njega denar za odpustke,
 892 XXIX   |             zatiškem samostanu, kmalu izsledil, da pripravlja odstavljeni
 893 XXXI   |              kmetsko obleko in srečno iztaknil hlapca, s katerim sta bila
 894 XLI    |               res posrečilo, da so jo iztaknili pri nekem oglarju v gozdu
 895 XI     |               puste v miru. Če bi kdo iztegnil svojo roko po tebi - kar
 896 XLII   |              je videl, da opat strogo izterjuje vse, kar so bili kmetje
 897 II     |         znatnimi dolgovi in iz kmetov iztisnil zadnje prihranke. ~Tlačani
 898 XXXIII |           zaželeni trenutek, sedaj mi iztrgajo sovražnika iz rok!" ~Zdaj
 899 XVIII  |       pljuvati v obraz. ~Rovan je bil iztrgal meč iz nožnice in ga zavihtel,
 900 XXXVII |             objema, potem pa se mu je iztrgala iz rok. ~"Ne upajte ničesar,"
 901 XI     |           naposled dekletu kar iz rok iztrgati in pobegniti. ~Dekle sta
 902 IX     |             rod, rod Lindekov, ne sme izumreti, nego mora priti do nove
 903 XXV    |             najboljšem slučaju hotela izustiti. Ali me razumeš, ljubica? ~"
 904 XXXIII |           Sumil je takoj, da so napad izvedli smreški ljudje. Poslal je
 905 XLIII  |           posvetoval, kako bi se dalo izvedti vso resnico. ~Margareta
 906 XV     |        pogledat v samostan - morda le izvem, kje imajo Polonico skrito." ~"
 907 XIV    |       posteljo. ~Polonica pa se mu je izvila iz rok in se zopet odmaknila
 908 XLIV   |            stopnice. Iz suknje je mož izvlekel večjo steklenico žganja
 909 XXIV   |               zatiškega samostana, da izvolijo svoje pooblaščence. Navzočen
 910 XL     |               rekel, da mora Rovanova izvoljenka biti tako visokega stanu,
 911 XXXIV  |              mu je rekla. "Vi bi bili izvrsten zakonski mož." ~"Saj bi
 912 XXXV   |          enske so prijazne, pijača pa izvrstna. Kaj hočeš še več?" ~Pomagalo
 913 XVIII  |            Cerkvena opravila je vedno izvrševal z neko posebno slovesnostjo
 914 XLII   |              in občeval ni z nikomer, izvzemši Matijo. Ta je večkrat hodil
 915 II     |        pogovor. Prišedši mimo cvetoče jablane je kakor slučajno utrgal
 916 II     |         gospodična ob ograji, da drži jablanov cvet v rokah in gleda za
 917 III    |             živaljo vred, se je drugi jahač obrnil v stran in je pobegnil.
 918 II     |           zatiškega opata Albertusa. ~Jahaje mimo šentlamberškega gradu
 919 XXIX   |               Matija. ~"Svetopisemski Jakob je služil sedem let Labanu,
 920 XXXIII |           tista premetena Judinja sv. Janeza Krstnika?" ~Helene pa se
 921 XXI    |          sedaj so si bili dvorniki na jasnem, da je položaj vsled dogodkov
 922 XI     |             dosti moških, ki so kakor jastrebi. Če bi te kateri teh videl,
 923 XII    |               lovom in z igrami. Tudi javni cesarski notar Leutwin iz
 924 XXXI   |             posebno neprijetno Matiji Jazbecu. Ta je bil na večer, ko
 925 XXVII  |             znam jahati. Margareta pa jaše, kakor kak vitez. In vi,
 926 XXXV   |              večkrat godrnjal: ~"Čemu jaševa vsak dan v Šent Lambert
 927 VIII   |             zamašenimi usti na tleh - ječa pa je bila prazna. Hugon
 928 III    |              vso težo ležal na svojem ječečem jezdecu. ~"Če živi - mu
 929 IX     |          menihe prikrajševal celo pri jedi in pri pijači. Končno sta
 930 XIII   |              zgodilo. Počasi se mu je jel vračati spomin. Z veliko
 931 XXXIX  |        Lambert. ~"Kakor svetopisemski jelen po svetopisemskih vodah,
 932 XIV    |    vztrepetala. Se li bliža rešitelj? Jeli prišel Rovan, da jo osvobodi?
 933 XI     |          ihtela Polonica, ko je Rovan jemal od nje slovo, da nese samostanski
 934 XXXV   |         sestre, ki se drži kakor mila Jera. Ta ženska se še smejati
 935 XVI    |        vprašal Andrej strm‚. ~"Ker ve Jerneje Kos, kam je spravil Polonico." ~"
 936 XIV    |    preklinjala, so opatovi tolovaji z Jernejem Kosom praznili velike vrče
 937 XXXIX  |               poroka prej. ~Prišla je jesen. Nekega dne se je Margareta
 938 VIII   |      poboljšal, bi moral manj piti in jesti in se zabavati kakor sedaj." ~"
 939 XXXIII |   skrivnostnih napadalcih in njihovih jetnikih ter o njih skrivališču.
 940 XXXIII |        nesramnostjo lagal, da nobeden jetnikov ni dvomil o resničnosti
 941 XXXIV  |               je že omožena, druge pa jez nečem. In tako bom moral
 942 III    |               ležal na svojem ječečem jezdecu. ~"Če živi - mu pa upihni
 943 X      |              po gostih in videvši, da jezdi Margareta poleg viteza Kozjaka,
 944 XLIII  |               čudno." ~"V Zatičino je jezdil! Videla sem ga iz voza." ~
 945 XVIII  |          hitro stopil iz kočije. ~"Le jezdite naprej, gospoda," je rekel
 946 III    |           stran. Mislili so še ta dan jezditi naprej do Celja. ~Naenkrat
 947 VL     |              večeru in Matija se je - jezeč se na notarjevo malomarnost -
 948 XXXIII |         nekoliko osramočen in še bolj jezen sam nase. ~"Kaj plešete
 949 XXV    |              noben menih ni narodnega jezika popolnoma zmožen. Izvoljen
 950 XLII   |         obotavljal in začel cmakati z jezikom ter požirati sline. ~"Kaj
 951 XXVII  |               Tudi so se menihi silno jezili, da je opat poslušal samo
 952 XXVII  |        prestrigla besedo: ~"Nič se ne jezite," je rekla Rovanu in se
 953 XLIII  |            največjo zadrego. ~"Kaj se jeziš." se je posmehoval Matija. "
 954 XXVII  |      nasmehnila. "Margareta je na vas jezna, ker ste nasprotnik njenega
 955 XXII   |            poslušal, kar je besedičil jezni Matija. Pristopil je bil
 956 IX     |            osorno in zapovedujoče ter jezno udaril z nogo ob tla. "Jaz
 957 XXIX   |             Friderik iz Cvetlja, opat Joannes iz Vetrinja in opat Erhart
 958 XLII   |           rekla, ali tako -" ~"Nič ne jokajte," je Matija tolažil obupajočo
 959 XLII   |           nanjo svojo glavo. ~"Saj ne jokam več," je rekla. "Prosim,
 960 XLII   |               bilo treba jokati? Vaše jokanje me je tako ganilo da se
 961 XXI    |               se je srdil opat. "Lepa junaka, ki ju navaden hlapec užene." ~"
 962 XII    |                ker je pretepel meniha Jurja, ki je nekemu kmetskemu
 963 XIII   |                  Spiral si je rano do jutra in jo skrbno obvezal. Zabil
 964 XVII   |        pristavo in jo vrgli na travo. Jutranji hlad je obudil dekle k zavesti.
 965 VIII   |         nikdar sončni žarek, je vsako jutro neznana roka vrgla nekaj
 966 XXVIII |         asinaria. ~(Zlato iz Arabije, kadilo in miro iz Sabe tlačijo
 967 XXXII  |              je prosil grof Lamberg, "kah hočete od nas? Nikar se
 968 XXIII  |                misleč, da je klican h kakemu bolniku v Zatičino. Komaj
 969 V      |        popivalo in prepevalo, kakor v kaki gostilni na semanji dan.
 970 XVI    |             trla. ~"Kaj še! Poskusi s kakim drugim zdravilom. Lej, ko
 971 XXII   |             človek. Tak sicer ni več, kakršen je bil nekdaj. Včasih je
 972 VI     |         osveti, naj ima vizitacija že kakršenkoli konec. ~Menihi so imeli
 973 XXXIX  |             in se je torej začudil. ~"Kakšna pa je ta zvezda?" je vprašal
 974 VI     |     premilostni opat, lahko spoznate, kakšni so tisti, ki me tožarijo.
 975 XI     |               si otrla solze. ~"Pa še kakšno!" se je bahal Matija. "Najlepša
 976 XL     |             leži na slamnjaku v svoji kamrici na Smreki. Proti večeru
 977 X      |              bi se ne pretakalo nekaj kapelj viteške ali duhovniške krvi!
 978 XXV    |    izkoristiti. Naj gre Rovan v Rein. Kapitel je sklican na dan 13. julija.
 979 XXVII  |             dejal poleg sebe sedečemu kaplanu, ko je prišel nekoliko k
 980 XII    |               zadovoljno srkaje rujno kapljico sedel v izbi ter dražil
 981 VIII   |                Vojščaki so se njegovi kapucinadi samo smejali in prior se
 982 XXVIII |              Rovan," je mlada grofica karala svojega učitelja. "Kje pa
 983 XXXVI  |               primeri s temi rimskimi kardinali sem še angel nedolžnosti." ~"
 984 XI     |            dar petinšestdeset cekinov kardinalu Kristofu de St. Cyriacus
 985 VII    |           božjo. Naj se zgodi z menoj karkoli, resnica mora na dan. In
 986 XXI    |        dogodbi na pristavi udeležena. Kat sta imela Glogvic in Rovan,
 987 XXVIII |             dobila takoj odgovora, je kategorično izjavila: "Jaz grem z vami,
 988 XV     |           Salamon potem modro uganil, katera je prava mati." ~"Prava
 989 XLII   |            vero. Ni več verjel, da je katoliška vera edina prava vera, spoznal
 990 XXIX   |        Angelus grozil z izobčenjem iz katoliške cerkve, če takoj ne neha
 991 XVIII  |               stokrat zaslužil smrt - kaznovali bi samo nas. Mi smo le kmetje,
 992 X      |              je postal nevaren. Če ga kaznujem ali odslovim, se morda pridruži
 993 XXVIII |              kdor me zasnubi - naj bo kdorkoli, samo da pridem med druge
 994 I      |            svarila - se boš še bridko kesala." ~V sobi je zavladala tišina.
 995 XXVIII |            kaplan in Rovan je slišal, kjo je Matija kričal: ~"In če
 996 XXXIII |        tvojemu cviljenju." ~"Beži no, klada debela," se je jezila dekla
 997 VIII   |             Kaj že zopet pijančujete, klade pijane?" je zavpil nad vojščaki.
 998 VI     |              vlekla za škorenj široko klado, ki je ležala na postelji
 999 XXIII  |         prišlo maščevanje in kmete so klali in obešali, da je bila groza.
1000 XVIII  |         kateri je ležala Polonica, je klečal Rovan in močil roko svoje
1001 XXV    |                ki je bil doslej višji kletar samostana v Reinu. Kmetski
1002 XXVI   |               Tu in tam se je čul kak klic. In zdaj so ljudje, naj
1003 XVIII  |               pomagam." ~"In jaz!" je klical drugi. ~"Jaz tudi - jaz
1004 XVII   |                To je krasno!" tako so klicali zbrani velikaši in se gnetli
1005 XXIII  |        nemudoma odzval, misleč, da je klican h kakemu bolniku v Zatičino.
1006 I      |            pogledalo, kdo da je pozni klicatelj. ~"Ah - Andrej," je vzkliknilo