Part

3513 XVI    |        odpočiti. Vsaj toliko, da duša spet najde svoj prostor." ~"Matija,
3514 I      |              vidi. ~"Nikogar ni - vse spi," je dejal sam sebi. Spravil
3515 XLIII  |            smrti na čast Matere božje spil bokal vina. Tako bom vsak
3516 XIII   |              voda bo tudi pomagala." ~Spiral si je rano do jutra in jo
3517 XXIII  |               izročil Rovanu natančen spis o vseh opatovih fingiranih
3518 XXXIX  |      njegovega praga. Še tisti dan je spisal pismo, s katerim je grofa
3519 XLIV   |            senca švignila čez zid, se splazila k stolpiču in komaj slišno
3520 XXXVII |                da Vas nihče ne opazi. Splazite se na vrt in odidite peš.
3521 XXXVIII|               bi sodelovala pri takih spletkah." ~Ko je bila Margareta
3522 XXIX   |             Albertus uprizoril veliko spletko. Zatrjeval je zbranim velikašen,
3523 XXVII  |             pa delaš - take šale niso spodobne." ~"Ali morda gospodu Rovanu
3524 XXVI   |               kako je ugajal ženskemu spolu. ~Za Rovanom sta se pripeljala
3525 XXXI   |             rekel Hugon, "tamle stoji spomenik, ki ga je postavil opat
3526 XVI    |              začel Matija, "ali se še spominjaš tiste pridige, ki jo je
3527 XXXI   |              je na tem mestu postavil spominski kamen." ~"Jaz pa mislim,"
3528 XXXVIII|              opat pogodil resnico, in spomnila se je na nebroj malenkostnih
3529 XVI    |         iznenaden zaklical Andrej in, spomnivši se vloge, ki jo je Jernej
3530 XXV    |              pride glasnik z dotičnim sporočilom.  Bila je nedelja. Ljudje
3531 XLIII  |           zanimal in v nekaj dneh Vam sporočim, če je resnična in Vam povem,
3532 XXXVI  |     reklamirati pravico, da razsodi v sporu med bivšim opatom Petrom
3533 VL     |         uporabiti za marsikaj, ali ni sposoben, da bi koga zavratno umoril.
3534 XXIV   |          Slišala sem že mnogo o vaših sposobnostih in vrlinah, gospod Rovan,"
3535 XX     |       pobožnosti se tudi ni čisto nič spotikala od tem, kar so opat in menihi
3536 XXXIX  |             pijo v Šent Lambertu," je spotoma zatrjeval svojemu prijatelju. "
3537 XX     |               da se še danes izpoveš. Spovednik ti že pojasni tvoje zmote.
3538 VII    |          obrnil do Hugona. "Tako vsaj spoznam, če je res potrebno tudi
3539 XLIII  |             sem tudi jaz že prišel do spoznanja, da opat Peter ni tako dobra
3540 VI     |               premilostni opat, lahko spoznate, kakšni so tisti, ki me
3541 XXXVIII|            pripovedovanje. "Zdaj šele spoznavam, kako sem bil kratkoviden,
3542 XXXVIII|             sestri, je dejal: "Kaj ne spoznavaš, iz kakih vzrokov se vojvodinja
3543 IV     |             približevala grajščini in spoznavši opata in njegovo sestro
3544 XXVI   |             opat čislal take ljudi in spoštoval njih pravice? Šleve ste,
3545 XVII   |              se je molče odstranil. ~"Spoštovani gostje in prijatelji," je
3546 XVIII  |               In pozabivši vse dolžno spoštovanje, je zgrabil opata za roko
3547 XXXVIII|               se polaste Rovana in ga spravijo v ječo zatiškega samostana. ~
3548 XIV    |               ravno ko se je Polonica spravljala spat - je čula na hodniku
3549 XXVII  |             in hladen. Z Margareto ni spregovoril nobene besede, pač pa z
3550 XXXIII |      Pozdravila sta voznika in z njim spregovorila nekaj besed, skrbno motreč
3551 IX     |        gorečimi očmi opazoval po vrtu sprehajajočo se dvojico Pavla Glogvica
3552 XXVI   |              ga je ljudstvo tako lepo sprejelo, dasi je odstavljeni opat
3553 XXVI   |         napovedani slovesni prihod in sprejem novega opata. Vse je bilo
3554 II     |           Andrej je bil pri opatu, da sprejme njegova naročila. ~"To pismo
3555 XXXIV  |                Lambert in prvič ga je spreletelo spoznanje, da ljubi - sestro
3556 V      |               njih duše, je opazil to spremembo in vprašal Hugona, kaj jo
3557 XXIX   |             razburjenost, ki pa se je spremenila v radost, ko je došlo pismo,
3558 X      |            zagledali, bi se morda res spremenili v tolovaje in Polonico napadli.
3559 VI     |              zadene najstrožja kazen. Spremijo me premilostni gospod opat,
3560 II     |            dva vojščaka na konjih, da spremita Andreja Rovana v Celje.
3561 XXI    |               tovariša pozval, naj ga spremiva v Št. Lambert. Bil je jako
3562 XXXV   |              Rovan, pa dobiš ukaz, da spremiš Petra kamor bi hotel iti,
3563 XXXI   |             Zatičino opazovati, svoja spremjevalca pa sta poslala v vas poizvedovat. ~"
3564 XXXIX  |             je Rovan pograjal svojega spremlejvalca. Saj tudi jaz čislam dober
3565 XXXVI  |         ubirala harfo in s svojo igro spremljala veselo prepevanje grofice
3566 XXXV   |               in njegovi ljudje so ga spremljali na konjih. Ko so prišli
3567 XIII   |              Kos in se ozrl po svojih spremljevalcih. Ta dva sta v tistem hipu,
3568 XII    |             zapustil samostan in brez spremstva krenil v gozde. Včasih ga
3569 XXVIII |             je moral smejati, a ko je spremstvo mlade grofice sicer vljudno
3570 IX     |          velikaši z večjim in manjšim spremstvom in delali v samostanu tako,
3571 XXVI   |           opat Peter! ~In zdaj je bil sprevod v vasi. Pred sprevodom je
3572 XXVI   |              bil sprevod v vasi. Pred sprevodom je jahal Andrej Rovan. V
3573 XXVII  |                da sam ni postal opat, sprijateljil z Albertusom in delal za
3574 XXXIX  |               Opat se je medtem zoper sprijaznil z vojvodinjo ali staro prijateljstvo
3575 XXXIX  |          povedal, da se je vojvodinja sprla z opatom in da neče več
3576 VL     |                 VL.  Notar Leutwin je sproti poročal Rovanu o vseh korakih,
3577 XXXIX  |               Virida z njim govoriti. Sprva je mislil, da je to nova
3578 XIX    |           večji meri se je bal, da se spuntajo kmetje. In ta strah je bil
3579 XXII   |       trenutku skočila dva moža in se spustila v beg. A Matija je vzpodbodel
3580 XXII   |             vstran, odrezal kos svoje srajce ter obvezal Rovana. Potem
3581 XLIV   |             opat, ker bi ga spravil v sramoto." ~"Ali - kaj naj storim,
3582 XVII   |           pokrival. Golo je ležalo od sramu in strahu trepetajoče dekle
3583 XLII   |               Večkrat me je roka tako srbela, da bi ga bil najraje zadavil.
3584 XXI    |           priskočila na pomoč?" se je srdil opat. "Lepa junaka, ki ju
3585 XVIII  |               pomoči. A videl je samo srdite obraze in temne, grozeče
3586 XIX    |           vero. ~Tako je rasel plamen srditosti med kmeti in zgodilo se
3587 XXI    |             Že blizu Št. Lamberta smo srečali opatovega praporščaka Andreja
3588 XLIII  |            Margareta, "če sem pa tudi srečna nevesta, to je drugo vprašanje." ~"
3589 XXVII  |               Novi opat Peter ni imel srečne roke. Komaj je bil slovesno
3590 XXXV   |              srcu in čutil se je tako srečnega, kakor še nikdar. Bilo mu
3591 XLIV   |           Pred njima je stal mlad mož srednje velikosti, katerega je ta
3592 XXXI   |              in začel je iskati novih sredstev, kako bi rešil Rovana. ~
3593 XXIV   |           odstavil. ~"Ali ni nobenega sredstva, da bi se stvar preprečila?"
3594 XXIV   |              vprašala Virida. ~"Edino sredstvo," je dejal temnogledi opat, "
3595 XII    |            vina na hrib in zadovoljno srkaje rujno kapljico sedel v izbi
3596 XIII   |                ki sta kakor okameneli stali v sobi in vsled strahu in
3597 XXXVI  |           takoj odobri in zmaga je za stalno moja." ~"Kar je v mojih
3598 I      |            stopal vitek, kakih 20 let star mladenič, Andrej Rovan,
3599 XV     |               Tu je Matija naletel na starega oskrbnika Rovana in šel
3600 XXXIV  |               poganskih lupanarijih v starem Rimu niso godile take brezstidnosti,
3601 XVI    |              Prior je pravil, da je v starih časih živel neki grški modrijan,
3602 XXXVIII|          postane prav gotovo ljubimec starikave vojvodinje. Saj bi bil neumen,
3603 V      |                To ljudstvo je neumno! Stavil bi glavo, da nobeden ne
3604 XIII   |             kvišku, a predno je mogel stegniti roko, udaril ga je Jernej
3605 III    |         Matija in ves upehan sedel na stegno ubitega konja. ~"Kaj ne
3606 XXII   |                sta se ločila. Vsak je stekel na drugo stran. Toda Matija
3607 I      |               stran in je po poljskih stezah korakal proti griču, na
3608 XLI    |                čigar vrata so bila na stežaj odprta. Na dvorišču so bili
3609 XXIX   |              je široko usedel na stol stik vrča, v katerem je bilo
3610 XIII   |            zinila besede. Krčevito je stikala roke, iz njenih oči pa so
3611 XVIII  |              gnetli okrog ene koče in stikali glave, kakor da se je zgodilo
3612 IV     |        dostikrat pomagala iz denarnih stisk, v katere je razsipni opat,
3613 VI     |             od strahu trepetale in se stiskale druga k drugi. ~"Čigavi
3614 XIX    |             Pomagali ste mi iz velike stiske." Margareta je pri tem segla
3615 XXXIV  |              Grofica je bila v veliki stiski. Kar žarela je in hudi pogledi
3616 XIX    |          srebrnik in ga hotela Matiji stisniti v roko. ~"Le pridržite ta
3617 XVIII  |           Matija je planil iz sobe. ~"Stoj," je zaklical kočijažu,
3618 VI     |               težko na ramo pred njim stoječe ženske. ~Zopet ni bilo odgovora. ~"
3619 VII    |         motril neustrašeno pred seboj stoječega Hugona. ~Tudi opat vizitor
3620 X      |            zagledal tik gozdnega roba stoječo malo revno kočico in proti
3621 XIII   |          nekaj korakov. ~"Čisto dobro stojim," je govoril, "in tudi v
3622 XX     |             zakričal opat in planil s stola. "In kar ti ukažem, to moraš
3623 II     |         samostan je bil v začetku 15. stoletja najimenitnejši vseh samostanov
3624 XXXI   |             Hugon. "Ko so prišli pred stoletji menihi v ta kraj, so začeli
3625 V      |           zatiškega samostana pri sv. stolici. Dobival je za to 65 cekinov
3626 II     |            razdalji napravljeni trdni stolpi, služeči za obrambo v nemirnih
3627 XLIV   |             spanja prebujeni ptič. Za stolpičem skrita oseba je enako odgovorila
3628 XXX    |         strani. Zdaj pa, ko so vojaki stopili proti opatu Petru, je z
3629 XXXVI  |               rekel grajski kaplan. ~"Stopite k Rovanu in recite mu, da
3630 XXXVII |        prijatelja," je rekel opat, in stopiviši pred Rovana, mu je ponudil
3631 I      |           Jezus," je pozdravil Rovan, stopivši v sobo. ~"Na vekomaj - amen,"
3632 X      |              korake, ker je videl, da stopji pred kočo, kar je opata
3633 XLIV   |               pod pazduho in sedel na stopnice. Iz suknje je mož izvlekel
3634 XLII   |         gospodična. Vino Vam bo dobro storilol. Če sem jaz žalosten, ga
3635 XX     |             krivoverstva." ~"To lahko storiš," je pogumno odgovorila
3636 XXIII  |          pisma, da jim je samostan za storjena dela dolžan večje in manjše
3637 XXXIX  |             je na podlagi pod prisego storjenih izpovedi zatiških menihov
3638 XXIII  |              bi zaradi mene prišlo na stotine ljudi v nesrečo, samo zato
3639 VIII   |             klobas, tako da jetnik ni stradal. ~Vizitator je bil medtem
3640 XVIII  |         razkošju in obilnosti - vi pa stradate. Ali nimate nič možatosti
3641 XLII   |            poznam opata in vem, da je strahopetnež. Tega potepuha so zaprli,
3642 XIII   |               bo, Jernej." ~"Ti si pa strahopetnik," je govornika zavrnil Jernej. "
3643 X      |               da bi postala žena tega strahopetnika, ki se pusti metati ob tla,
3644 VII    |               so v tistih časih kmeta strahovito tlačili in izsesavali in
3645 X      |               Zedlitz, voditelj tiste stranke v samostanu, ki je bila
3646 XXXIV  |        pogodbo, s katero sta bili obe stranki zadovoljni, opat in menihi.
3647 X      |             nihče motil, je krenil po stranski poti v gozd. Od daleč je
3648 XLIV   |            tudi straže pri glavnih in stranskih vratih so spale, ker ni
3649 XIII   |              skrbi vdajal vsem svojim strastem. Hodil je toliko rajši na
3650 X      |            sam udeležil, kajti bil je strasten lovec, in sploh prijatelj
3651 XXXVII |               Včasih me res premagajo strasti in tedaj pozabim na zapovedi
3652 VII    |                 na smrtni postelji ga straše s hudičem in s peklom toliko
3653 XLII   |              Hude reči so se zgodile, strašne reči! Vaš brat je najel
3654 I      |           človek, ki je storil veliko strašnih krivic. Več ko sto let je
3655 XIX    |            postajali oboroženi hlapci stražarji, a ker niso ničesar vedeli
3656 XIX    |          delal novega. Ali ni tako?" ~Stražarju to ni šlo v glavo. Molče
3657 XXXI   |              v podzemsko ječo, katero stražijo tuji hlapci, tako da ni
3658 VIII   |               so bili vojščaki, ki so stražili Hugona Albo, zbrani v stolpu
3659 XXXIV  |         Matija pa je ostal doma in je stregel Rovanu s tako skrbnostjo,
3660 XVII   |        čarovnijami v greh in mi potem stregla po življenju. Ali jaz sem
3661 VIII   |         straža ni upala stopiti izpod strehe. Kakor večkrat je prišel
3662 XLII   |               je bil najel dva nemška strelca, ki sta hotela Rovana umoriti." ~"
3663 X      |               Iz Rovanovih oči so kar strele švigale." ~Opat je bil jako
3664 XXIII  |             nevarnosti. Opatov nemški strelec Vitold je iz ozadja ustrelil
3665 XVIII  |               kočam, ki so bile dober streljaj oddaljene od pristave. Že
3666 XVI    |              Matijo. ~"Če me boš tako stresal, mi pade še duša iz života
3667 XVIII  |             če me živega sežgo ali me strgajo na kose - smrt tega dekleta
3668 XVII   |             je sklonil k Polonici ter strgal z nje plašč, ki jo je pokrival.
3669 XVI    |              Čemu?" je vprašal Andrej strm‚. ~"Ker ve Jerneje Kos,
3670 IV     |              zavesti zgrudil na tla. ~Strmeč je grof priskočil in videvši,
3671 XXIV   |              odstranili in tudi če me strmoglavite, pride dan, ko vam to plačam." ~
3672 XXIII  |            Vas - to skupaj mora opata strmoglaviti. Hudega se mu itak ničesar
3673 IX     |              je predstavljal, kako bi strogi, resni in slovesni opat
3674 XXXIX  |              200 srebrnikov za "potne stroške" in Castiel je odpotoval
3675 XXII   |           premenili. Matere so začele strože paziti na svoje hčere in
3676 XXXIII |             več ne gre. Kje naj dobim strup? Sploh pa se mudi, da ne
3677 XIII   |            teče od njega kri kakor iz studenca. Škoda zanj. Bil je vesel
3678 V      |             pazil na vsako najnovejšo stvarico. To je bil menih Hugon Alba.
3679 XX     |               da bi Bog, vsegamogočni stvarnik neba in zemlje, vladar in
3680 XLII   |              obema rokama in si svoje suho grlo pošteno namočil. Potem
3681 XXV    |              je vpil Matija in veselo sukaj svoj zaprašeni klobuk. Vivat!
3682 XXXIV  |          Naravno je, da se je pogovor sukal največ okoli samostanskih
3683 XX     |             mož, okrog katerega so se sukali posli in nekaj plemenitašev,
3684 XLIV   |              in sedel na stopnice. Iz suknje je mož izvlekel večjo steklenico
3685 XLIV   |              bližini, je vojščak vzel sulico pod pazduho in sedel na
3686 XXXVII |              pozornost in obšel ga je sum, da se nekaj proti njemu
3687 VIII   |              pazijo na jetnika, kajti sumilo se je, da ima med menihi
3688 XXXVI  |            nummo, quasi viso principe summo ~Concurrunt turbae, magnus
3689 VI     |               me zlobno obrekovali in sumničili ter se trudili na vso moč,
3690 XI     |              svojo roko po tebi - kar suni." ~"Hvala vam," je odgovorila
3691 XIV    |                Polonica je bila opatu sunila v prsi bodalce, katero ji
3692 XVII   |               poljubil, a dekle ga je sunilo od sebe, da je odletel skoro
3693 XVII   |                ki ga je povzročila ta surova šala, ko so se odprla vrata
3694 XVII   |             čarovnica," se je zadrl s surovim glasom. In ko je Polonica
3695 I      |              so pljuvali na opata, ga suvali in tolkli po njem s palicami
3696 XIX    |           krivica je to, da so kmetje sužnji, tisti pa, ki pravijo, da
3697 XXII   |          vtepli že toliko kristjanske sužnosti, da prenaša batine in krivice.
3698 XIX    |              grajščino je opat poslal svajset zanesljivih mož, da bi varovali
3699 XL     |        razmišljala vojvodinja. "Rovan svari največjega svojega sovražnika.
3700 XXIX   |             mislim o tem skrivnostnem svarilu," ~"Tako sem tudi jaz vprašal,"
3701 XXI    |             so prinesli nekaj gorečih sveč in jih postavili kraj postelje,
3702 XXIV   |            prijatelji opatovi, in jih svečano obljubovali, da bodo volili
3703 VII    |               zato se je zadovoljil s svečanostno obljubo, da spravi Albertus
3704 XLIV   |             odgovora. Moža sta vžgala svečo in stopila v sobo. Pred
3705 XXVIII |               boš mene učil, kaj je v svetem pismu," je kaplan zaničljivo
3706 III    |              rekel: ~"Bog ne glede na svetinje, marveč na dobro srce. Tudi
3707 IV     |           branil kakor medved. Veste, svetli gospod grof, jaz mislim,
3708 XXX    |                da je bilo na dvorišču svetlo kakor podnevi. ~Zdaj se
3709 I      |            mesec razlival svojo nežno svetlobo, in noben glas ni motil
3710 XVIII  |              opata; držal se je kakor svetnik. ~Ob postelji, na kateri
3711 X      |             vsak dotikljaj z zunanjim svetom," ~se je jezil na opata
3712 XXXIII |               plešete tu okrog, kakor svetopisemska Saloma pred Herodežem,"
3713 XXXIX  |          Kakor svetopisemski jelen po svetopisemskih vodah, tako kriči moj želodec
3714 XLIII  |             Vi ste edini, ki bi mogli svetovati, edini, kateremu zaupam,"
3715 XLIII  |              ga potem prosila, naj ji svetuje, kaj bi bilo storiti, da
3716 XIX    |              kaj obljubil. "Le to vam svetujem, nikar se prevečkrat ne
3717 XXXI   |             storim? Kaj naj poskusim? Svetujte mi, pater Hugon, saj ste
3718 XXX    |         samostana in je Rovan povabil svibenskega oskrbnika, da pokaže svoje
3719 XL     |          škornje in se lepo ulegel na svilnato blazino. ~"Prav prijazno
3720 XLII   |            nekaj časa se mu je začelo svitati. ~V samostanu so vladale
3721 XXII   |          Rovanu. ~Menihi so bili nove svobode silno veseli. Pogrešali
3722 XXI    |              pa Rovan ni hlapec, nego svoboden mož, in če je bil vreden
3723 VIII   |            opat Albertus je bil zopet svobodni gospodar v zatiškem samostanu.
3724 III    |             konja. ~"Kaj ne vidiš, da ta-le še živi," je zaklical Rovan
3725 IV     |           takorekoč razdeljeno na dva tabora. V enem so bili opatovi
3726 XXVIII |              V petek bo v Novem mestu tajen sestanek velikašev, kako
3727 XVIII  |              trepetal je tudi opat, a tajiti ni mogel.  "Satan vseh satanov,"
3728 XXIX   |               biti s tem v zvezi tudi tajni sestanek v Novem mestu,
3729 VII    |        vizitator, medtem ko je njegov tajnik že spravljal svoje zapiske. ~
3730 XXII   |             da je začel na svojo roko tajno vojsko proti opatu. Sedaj
3731 XIX    |             zasluži!" ~"Tu vlada neka tajnost," je mrmrala Margareta,
3732 XXV    |             je njeno ime podpisano. V takem pismu se da veliko več povedati,
3733 XXVIII |               je nesrečno ljubil!" ~S takim kramljanjem je minil čas
3734 XL     |               Albertus. Vojvodinja je takoh pohitela k njima in pustila
3735 XLIV   |            dejal Rovan, "sem si stvar takole mislil: Jetniku obljubim,
3736 IV     |             Kranjsko plemstvo je bilo takorekoč razdeljeno na dva tabora.
3737 I      |              celjskega grofa Hermana, takratnega deželnega glavarja kranjskega.
3738 XXXI   |             Matija," je rekel Hugon, "tamle stoji spomenik, ki ga je
3739 XXXII  |          Možje so se vrnili na cesto. Tamo so na obeh straneh ceste
3740 XXXI   |          neustrašen mož, a tlačijo in tarejo ga že toliko stoletij, da
3741 XII    |           kričal za njim: ~"Le čakaj, tat tatinski, ti ne boš dolgo
3742 XXXVI  |               če potrka gotovi denar, tečejo množice skupaj, kakor da
3743 XIX    |     dostojanstveniku. ~Tako so minili tedni in meseci in prišla je zima.
3744 XIV    |            moral Andrej Rovan v kakem tednu vrniti. Da jo Andrej takoj
3745 XVIII  |               to nič čudnega. ~Ure so tekle in Matija je postal lačen
3746 XV     |            železna volja je premagala telesno slabost. Grajščinski oskrbnik -
3747 II     |         govorilo, da bi zmagal celega teleta, če bi mu ga spekli. ~Rovan
3748 X      |        posekal, pa je odnesel pete!" ~Teman oblak je legel opatu na
3749 XIX    |                da pride vsled tega do temeljite vizitacije. Toda motil se
3750 XVII   |               privlekli v sobo v dolg temen plašč zavito osebo - Polonico. ~
3751 I      |              deska odmaknila in dvoje temnih oči je pogledalo, kdo da
3752 IV     |            grof. ~"E, ko bi to vedel. Temnilo se je že, ko so v diru prijahali
3753 V      |         veseli mladenič se je oklenil temnogledega Hugona z vsem srcem, ker
3754 XXIV   |             Edino sredstvo," je dejal temnogledi opat, "je to, da bi Rovan
3755 XI     |         pripomnila starka. "Če jo mož tepe, ima prav. Kaj pa vedno
3756 XI     |            resno. "Ali če bi vsak mož tepel ženo, ki sili za duhovniki,
3757 XI     |             omožena in trikrat na dan tepena" ~Celo Polonica se je vzlic
3758 XIX    |    samostanski uslužbenci napadeni in tepeni. ~Posebno so kmetje sovražili
3759 XXII   |          poljuboval bič, s katerim ga tepo. Čez nekaj stoletij bo drugače.
3760 VII    |              za sol nima. In samostan terja od svojih kmetov več dela
3761 XXX    |              vnel se je boj, ki pa je terjal le nekaj trenutkov. Albertus
3762 I      |          drhteče vprašalo dekle in se tesneje privilo k zalemu mladiču,
3763 VIII   |               a pozabljen ni bil. Pri tesni lini, skozi katero ni posvetil
3764 XI     |             te ne morem pustiti. Tako tesno mi je pri srcu, prav kakor
3765 XXX    |              si mi povzročil skrbi in težav. Sedaj pa si v mojih rokah
3766 XIII   |            okna in vrata in počasi in težavno odkorakal s hriba, a ne
3767 XXXIX  |               Rovan je ta dan prestal težke duševne boje. Po grofici
3768 XLIII  |              postreže." ~Začuli so se težki koraki. Dekla, ki je bila
3769 III    |              je zadnji padel in z vso težo ležal na svojem ječečem
3770 XXVIII |         samostanih: ~Aurum de Arabia ~Thus et myrrham de Saba ~Tulit
3771 XXIII  |            pojdiva k bolniku." ~Pater Tiburcij je ostal več tednov na smreškem
3772 XXIII  |               v samostan klicat patra Tiburcija, samotanskega zdravnika. ~
3773 XLI    |           zlasti vse okolnosti, ki se tičejo razmerja med Albertusom
3774 XXXIII |           prepevala: ~- "Rada bi bila tičica ..." - ~"Jaz pa maček,"
3775 VI     |           Albertusa pa je legel usmev tihega ponosa in veselega zadoščenja. ~
3776 VI     |        stanovanja. Opat Albertus je s tihim zadovoljstvom opazoval seniorja
3777 XIV    |               se je jako počasi, jako tihotapsko bližal in jako počasi začel
3778 I      |               glas ni motil vladajoče tihote. Bila je noč, kakor ustvarjena
3779 XXV    |               bila sama, sta se vedno tikala - "Rovan je zaljubljen v
3780 XXXII  |              še povedati, vam povem v tile hiši." ~Prišli so bili do
3781 XXVIII |           izpolniti." ~"Dobro! Vi ste tiran! In to vam povem - jaz vas
3782 XXIII  |          berač, posodil samostanu sto tisoč goldinarjev, za kar je Frideriku
3783 XV     |              umetnost. Zato pa jaz na tisteg kralja Salamona nič preveč
3784 XI     |                ima prav. Kaj pa vedno tišči v farovž." ~Matija je modro
3785 XIX    |             je bil v trdi zimi nagnal tlačane v gozd les sekat. Rovan
3786 VII    |         tistih časih kmeta strahovito tlačili in izsesavali in zatiški
3787 XXXI   |               preklicane vse krivične tlake in dajatve, ki jih je bil
3788 XXXIII |               Kar plesala je po sobi, tleskala v roke, se smejala, da so
3789 XXVI   |                 Duše je pasel in vino točil," se je norčeval Albertus, "
3790 XXVII  |               začneva. Prosim, da ste točni. Če me boste ubogali, vam
3791 XXXIII |           XXXIII. ~Zatiški opat je od togote divjal, ko so pripeljali
3792 X      |             glasove lovskih rogov, se togotili na vso moč. Njihova jeza
3793 XXI    |           udarila na tega Rovana," je togotno zakričal opat. "Trije bi
3794 XIV    |            bila ta misel za njo prava tolažba, tem bolj, ker se je moral
3795 XXXIX  |           Kako potrebna bom družbe in tolažbe. Ali boste včasih prišli
3796 XXXVI  |         plačilu, ki ga dobi. In to me tolaži. Izbral sem tri lepe konje,
3797 XI     |              in pobegniti. ~Dekle sta tolažila stara mati in pa Matija
3798 XLII   |             se je hodil v Št. Lambert tolažit, in kadar sta z grajskim
3799 XVII   |              opatovo krutostjo je bil tolik, da si še govoriti niso
3800 XL     |              kajti četudi ni bila več tolika prijateljica opata Albertusa
3801 XXXV   |              so ga prešnila, ko je po tolikem času zopet stopil na samostansko
3802 XXIX   |             sam se je čudil, zakaj ga tolikokrat obide želja, videti Margareto
3803 XXXI   |         ničesar." ~Matija je od obupa tolkel s pestjo po mizi in škripal
3804 I      |       pljuvali na opata, ga suvali in tolkli po njem s palicami in kosami
3805 XL     |            sovražnika. Kako naj si to tolmačim." ~"Hm," je menil Matija, "
3806 XIV    |               preklinjala, so opatovi tolovaji z Jernejem Kosom praznili
3807 XI     |         ljudem za strašilo, vam pa za toložbo, da čuva nad vami sam Matija
3808 XXVIII |           sicer težkega srca ločil od tolste Maruše, a slušal je vendar
3809 I      |                                    I.~Topla pomladanska noč je leta
3810 XIX    |          Margareta je pri tem segla v torbico, vzela iz nje srebrnik in
3811 III    |            Matija pa je hitel drugemu tovarišu na pomoč. ~Prišel je prepozno.
3812 VI     |                kakšni so tisti, ki me tožarijo. Kar vidite tu, sem z vso
3813 VI     |       Ljubimke našim mehnihov - mojih tožiteljev. Včasih jih je bilo še veliko
3814 XIX    |              je povzročila Poloničina tragična smrt, a čim je prišel zopet
3815 I      |         tresko in jo vtaknila med dva tramova. ~"Hvaljen Jezus," je pozdravil
3816 XXII   |            prizor. ~Rovan je ležal na travi kakor mrtev, iz vratu pa
3817 XVII   |             sebe. Potem je stekla čez travnik brez cilja, kakor bi jo
3818 XVIII  |               Zjutraj je pritekla čez travnike in skočila v vodo." ~Tako
3819 XVI    |              šla Andrej in Matija med travniki in polji dol proti Zatični,
3820 II     |         nadvse ošaben in smel človek, trdega srca in neupogljive volje,
3821 XIX    |      šentlamberske grajščine je bil v trdi zimi nagnal tlačane v gozd
3822 XXX    |              v opatovem stanovanju." ~Trdih korakov je šel Albertus
3823 XIV    |      potrpežljivost. Šel je parkrat s trdimi koraki po sobi sem in tja,
3824 XXVIII |               trdil Matija. "Če vi to trdite, je to dokaz, da ne poznate
3825 VL     |             glavne priče ni bilo več, trditev je stala proti trditvi,
3826 XLIV   |              Si li pripravljen, svoje trditve pred pričami in pod prisego
3827 II     |         primerni razdalji napravljeni trdni stolpi, služeči za obrambo
3828 XXXIII |              čelo je bilo mračno in s trdnim glasom je rekla: ~"Kaj pa
3829 XXV    |         storil, in bi ne iskal s tako trdovranostjo zadoščenja." ~"Jaz pa ti
3830 IX     |           sestre. Ta malobesednost in trdovratnost je končno pretrgala nit
3831 XIII   |            vzigniti, mu zabodem meč v trebuh." ~Možje se niso motili.
3832 VI     |              postalo. Ščipalo me je v trebuhu. Verjemite, Vaša milost,
3833 IV     |            smo. Dva sta odnesla pete, trem sva pa pomagala s tega sveta.
3834 XLIV   |             grajski hlapec s Smreke s tremi konji. Matija je jetnika
3835 XIX    |              od druge strani. V nekaj trenutkih sta bila Rovan in Matija
3836 XXXVII |               Rovan je čutil, kako je trepetala po vsem životu. ~Previdno
3837 VI     |              ženskam, ki so od strahu trepetale in se stiskale druga k drugi. ~"
3838 XVI    |          prijel Matijo za jopič in ga tresel na vso moč. ~"Ti še nekaj
3839 XXXIII |           bila vsa rdeča in se je kar tresla od razburjenja. ~"Miruj,
3840 XXVIII |              ji zarosile oči in njene tresoče ustne so mrmrale: ~"Vojvodinja
3841 XVII   |               je bil opat kmalu edini trezni človek. tudi hrupna veselost,
3842 XLIII  |      pojasnjeval Rovan. "Posli se kar trgajo, kdo da mu prvi postreže." ~
3843 X      |         straži, kajti te cvetke ne bo trgal noben vitez in noben menih -
3844 XI     |             dobro, zdaj je omožena in trikrat na dan tepena" ~Celo Polonica
3845 VI     |        vojščak. Bil sem v 46 bojih in trinajstkrat ranjen - pa še vselej srečno
3846 XXIV   |                Opatovi nasprotniki so triumfirali in vse ljudstvo se je veselilo
3847 XIV    |               Opat pa jo je prijel še trje in jo vlekel proti ležišču. ~"
3848 XXXVI  |               v Rimu, da so gluhi, če trkajo na vrata dobrota, znanost
3849 V      |                Včasih so se pivci kar trkljali in ruvali po samostanskem
3850 XVI    |               vzlic žalosti, ki ga je trla. ~"Kaj še! Poskusi s kakim
3851 XXXI   |                saj se je tam zdaj kar trlo ljudi, Matiji pa se je zdelo,
3852 XXXIX  |            bil opatu Castielu daroval troje lepih konj "za spomin" in
3853 XX     |             vladar in oče vesoljstva, trpel, da bi tudi pijanci, sleparji
3854 XXVIII |               s pogledi, v katerih je trpetal plamen notranje razburjenosti
3855 XXVII  |               Kake skušnjave je moral trpeti moj ubogi Rovan?" ~
3856 XXV    |             slovenskim kmetom in kako trpi vsled tega vera, ker skoro
3857 XX     |              gotov ne. In jaz tudi ne trpim, da bi se na mojem dvoru
3858 VIII   |       usmiljenja imel. Zakaj bi me pa trpinčil, če mu vse življenje služim.
3859 I      |              in menihi so jih strašno trpinčili in zatirali in izsesavali.
3860 XLII   |              da bi ga mogel dlje časa trpinčiti ali celo ob glavo spraviti,
3861 XVIII  |              reči ..." ~"Zakaj jih pa trpite," je ves besen zatulil Matija
3862 XXXVI  |              je v gradu, ker je silno truden od dolgega pota." ~"Od kod
3863 XXXV   |               razmerah in se očividno trudila, da bi se mu prikupila.
3864 VI     |        obrekovali in sumničili ter se trudili na vso moč, da bi me izpodrinili." ~"
3865 IX     |          pogoj sreče. In zakaj se jaz trudim? ~Lahko bi kot opat mirno
3866 XVIII  |              Matija se je moral dolgo truditi, predno je ljudi prepričal,
3867 XXXI   |          prevrat da se je izvršil, je trumoma hitelo v cerkev. Pri maši
3868 XXXI   |           samostanu toliko oboroženih tujcev, bi jim tudi zmanjkalo poguma.
3869 IX     |              opat radodarno skrbel za tuje velikaše, je menihe prikrajševal
3870 II     |            pred noge. ~Presenečena je tujka pobrala cvet in zaklicala: "
3871 II     |               zaklical Rovan in vrgel tujki utrgano cvetje pred noge. ~
3872 XL     |           blazino. ~"Prav prijazno je tule " je mrmral. "Prav dopade
3873 XXVIII |              Thus et myrrham de Saba ~Tulit in ecclesia ~Virtus asinaria. ~(
3874 XXXVI  |            principe summo ~Concurrunt turbae, magnus fit plausus in urbe. ~
3875 XLI    |           nekem oglarju v gozdu blizu Turjaka, kamor se je bila zatekla
3876 XLI    |               njen odgovor. ~Oglar iz turjaškega gozda pa ni bil tega mnenja
3877 XV     |          grajščinske ženske imenovale Turka. ~Matija je samo staremu
3878 XXXV   |             in ošabna mora biti kakor turški cesar." ~Rovan se je menil
3879 XXXIII |                pa bi bilo hitro konec tvojemu cviljenju." ~"Beži no, klada
3880 XXXIV  |             zmrznila. Ko bi bil jaz v tvoji koži, jaz bi že vedel, kaj
3881 XLI    |                da preišče vse početje ubeglega opata Albertusa in vse razmere
3882 XIX    |              pa sklenil, da opata sam ubije. ~Od tedaj je prav pogostoma,
3883 XXX    |           kdor se opata dotakne, tega ubijem." ~Zdaj so skočili tudi
3884 XXII   |             jetnik ganil, ga na mestu ubijte." ~"Kaj pa hočete z Rovanom,"
3885 XIX    |            pri skrivnostnih sestankih ubiral tudi verske strune ter ljudi
3886 XXXVI  |       vojvodinji Viridi. Margareta je ubirala harfo in s svojo igro spremljala
3887 XVI    |             po kratkem molku je začel ubirati druge strune. ~"Lej, Andrejče,
3888 XXVII  |             da ste točni. Če me boste ubogali, vam spravim nekaj slaščic,
3889 XLIII  |              dajte za maše, da rešite uboge duše iz vic! Ali vendar
3890 XLI    |               starka je vzlic svojemu uboštvu ni hotela vzeti. ~"Na denarju,
3891 VII    |            kakor polovico razdeli med ubožce. A tu živimo potratno in
3892 IV     |             zagledal Matijo, je ustne ubral v rahel usmev. ~"Ali si
3893 XXXIX  |               in ni vedel, kako bi se ubranil tega približevanja. Na srečo
3894 XIX    |            Gospod opat je vendar tako učen gospod," je menil stražar," "
3895 XVII   |              oglasil Pavel Glogvic. ~"Učila se je čaranja! Kolikor se
3896 VII    |               so obdelovali polja, so učili ljudstvo gospodariti. Toda
3897 XXVII  |              dokaz vam dovolim, da me učite jahati." ~Rovan je bil tako
3898 VII    |         poklicu. Danes ni naš red več učitelj in dobrotnik ljudstva, danes
3899 XXVIII |          mlada grofica karala svojega učitelja. "Kje pa so vaše misli?
3900 XXVII  |               gospoda opata me morate učiti jahati. Jutri zjutaj začneva.
3901 XVII   |               In ko je Polonica vsled udarca in bolečin dvignila nogo,
3902 XXII   |             so nagovarjali opata, naj udari z oboroženo silo na smreško
3903 XXXI   |              bi kmete nagovorili, naj udarijo na samostan in naj Rovana
3904 XV     |              prav gotovo!" ~"enske so udarile v smeh, Matija pa se ni
3905 XXXII  |            šibo in je bil pripravljen udariti z njo. ~Počasi so se bližali
3906 XXXIII |            kralj David in svoje stare ude pri mladih devicah grel.
3907 XXI    |             tisti dogodbi na pristavi udeležena. Kat sta imela Glogvic in
3908 XV     |           morajo biti pri tem dogodku udeleženi samostanski ljudje. ~Tudi
3909 XXXIV  |         Andrej se teh razuzdanosti ni udeleževal. V začetku je celo poskusil
3910 V      |          katerih so se z veliko vnemo udeleževali tudi menihi. Te nemarnosti
3911 XXIX   |               tudi obljubil, da se ga udeleži. ~Na shodu je bivši opat
3912 X      |               katerega se je tudi sam udeležil, kajti bil je strasten lovec,
3913 XXII   |            obračuna z vsemi, ki so se udeležili orgije na samostanski pristavi. ~
3914 XIV    |          Polonice so spravili v dosti udobno opremljeno sobo, njeno babico
3915 XXI    |               je zgrabil meč in začel udrihati po Rovanu. Ta je imel jako
3916 XXVI   |             šel iz vasi, ker ni mogel udušiti svoje jeze, da je narod
3917 XXVI   |              njem in pričali, kako je ugajal ženskemu spolu. ~Za Rovanom
3918 XXXIX  |           kapljice, ki je Matiji tako ugajala, in seveda na dolgo in široko
3919 I      |            obiske v vaši koči, bi koj uganili, da niste čarovnica, marveč
3920 XII    |              v miru." ~"Burke? Kdo pa uganja burke? Kaj delajo samostanski
3921 XVIII  |            opat in ti velikaši z vami uganjajo." ~Ljudje so se prestrašili,
3922 X      |              je doslej molče poslušal ugibanje svojih tovarišev. ~"Po tem
3923 XV     |           ljudje so tudi takoj začeli ugibati, da morajo biti pri tem
3924 XVII   |          vladala krog njega, ni mogla ugladiti njegovega mračnega čela.
3925 VL     |         prestrašil se ga je, ko ga je ugledal. Nekdaj tako lepi, cvetoči
3926 XXXV   |          Mirni, Jošt baron Gall, jako ugleden in premožen velikaš in od
3927 XXIV   |         vojvodinja poklicala različne uglednejše menihe k sebi in jih skušala
3928 XXXVII |       pretvarjanju in se ni dal lahko ugnati. ~"Krivico mi delate, gospod
3929 XXIX   |           vplivom delala za to, da se ugodi Albertusovi zahtevi. ~Na
3930 VL     |             so bile za "morilca" jako ugodne, kajti pokazale so, da sploh
3931 XXXVI  |              bi Castiel zame ne sodil ugodno. Treba je samo, da vojvoda
3932 XXXVII |               kar ste mogli, da bi me ugonobili," je mirno rekel Rovan. "
3933 XXXVIII|              sicer v tebe - le nič ne ugovarjaj, jaz vem to prav natančno -
3934 XVIII  |               njegovim hlapcem, da so ugrabili Polonico in njeno babico?" ~"
3935 XIII   |               Kos jim je zašepetal na uho: Najprej po Matiji. ~Planili
3936 XXXI   |           Hugon Alba. Da bi bil mogel uiti iz samostana, tega ni verjel,
3937 XVIII  |               Ne, ne," je zakričal in ujel Rovana za roko. "Ubiti ga
3938 XXII   |           skrbeli, da Rovan ne bo živ ujet. Toda opat ni pritrdil temu
3939 XXXIII |              da bi bil rajši žrtvoval ujete tri viteze, kakor da bi
3940 XXXIII |           neznane Rovanove prijatelje ukanil. ~"Kako da Rovan sploh še
3941 XVIII  |              dihnil opat. ~"Ste li vi ukazali Jerneju Kosu in njegovim
3942 XXXV   |        deželnega glavarja z omenjenim ukazom in Rovan se je s štirimi
3943 XXXIII |            orožjem v roki uprl mojemu ukazu." ~"Rovan je le storil,
3944 XX     |            zrla bratu v oči. ~"Jaz ti ukazujem," je srdito zakričal opat
3945 XX     |            planil s stola. "In kar ti ukažem, to moraš storiti." ~"Ne,
3946 XXXVII |              odpustiti, in jaz se rad uklanjam tej zapovedi." ~"Gospod
3947 III    |               nam je, da ste vi trije ukradli važna pisma v zatiškem samostanu
3948 XXXVIII|              vedno odobravala njegove ukrepe, tudi če jih je storil brez
3949 XXXII  |           ravnega poslopja. Matija je ukresal luč in se široko postavil
3950 XL     |              sezul škornje in se lepo ulegel na svilnato blazino. ~"Prav
3951 XIII   |              po glavi, da se je takoj ulila kri. Matija je takoj omahnil
3952 XXIX   |             vojvodinje, če ga prej ne ulovi grofica Helena ali pa gospodična
3953 X      |              eden najmlajših menihov, Ulrik, ki je bil šele pred kratkim
3954 III    |             li težko ranjen, da se ne umakneš?" ~"Mislim, da sta mi zlomljeni
3955 XXVI   |      odstavljen za vedno. Temu sem se umaknil. Jaz nisem ne obsojen, ne
3956 XIX    |           Rovan in Matija sta se bila umaknila na smreško grajščino pri
3957 VI     |           mestu ali pa bo primoran se umakniti. In polastila se ga je ljuta
3958 XXVI   |            zanj glasoval. ~"Jaz te ne umejem, Albertus," je dejala vojvodinja. "
3959 III    |           skoro novi so in kakor meni umerjeni." ~Rovan je bil ranjen in
3960 XVIII  |               odjezdili. Opat pa je z umerjenimi koraki šel z Matijo proti
3961 XV     |            pravega očeta najti, to je umetnost. Zato pa jaz na tisteg kralja
3962 XXII   |           nego še bolj razdražilo, je umevno. ~Obenem je pa tudi opat
3963 III    |          bojevati z njima, nego se je umikal, kar je mogel hitro tja,
3964 VI     |               je molčalo in vsi so se umikali pogledu opata, vizitatorja,
3965 IV     |              da se mu je vse strahoma umikalo. ~Opat je sploh le redko
3966 XLIII  |        premoženje se množi, kmetje pa umirajo v revščini. In potem to
3967 XVIII  |             Matija, "v oni koči imamo umirajočega bolnika. Zdaj in zdaj mora
3968 VII    |              maše in očenaše in gorje umirajočemu človeku, ki ima kak zlat
3969 I      |               siromake, ki v revščini umiramo. Sami žive v izobilju in
3970 XVIII  |              je rekel svojim gostom, "umiranje kmetskih ljudi pač ni prizor
3971 XIII   |           dobro pazi. Čim se nekoliko umiri, čez nekaj dni, se zopet
3972 XXVIII |           časa, predno se je nekoliko umirila in mogla razmišljati. ~"
3973 XI     |            tolažil svojo ljubico, ali umiriti je vendar ni mogel, dasi
3974 VL     |           fingiral poskušeni zavratni umor, proti Albertusu pa da ni
3975 VL     |         zaradi poskušenega zavratnega umora duhovniške osebe. Za podlago
3976 XLIV   |             podkupil, naj opata Petra umorim!" ~"Ti - da si nedolžen!
3977 VI     |         storilo, da bom moral že zdaj umreti." ~"Tepec!" se je jezil
3978 XLI    |               ker se je bilo bati, da umrje njegov že dolgo časa bolni
3979 VIII   |          dopustil, da bi toliko ljudi umrlo brez zadnje popotnice." ~"
3980 XXXVII |             zdaj poskušali vse, da me uničite. Vaše grožnje so torej nepotrebne.
3981 XLIII  |       satansko hudoben način poskusil uničiti premaganega nasprotnika." ~"
3982 XLIII  |           srcu obudil čustvo sreče in upanja. ~Ko se je naposled Margareta
3983 XIX    |            grd hudodelec -"  "Tako si upate govoriti o mojemu bratu,"
3984 IV     |               to tožbo pripravi, smem upati, da zmagam v tem boju, zato
3985 XXI    |             Ti nesramni hlapec, ti se upaš mene žaliti?' ~Rovan pa
3986 III    |            zdaj oglasil Matija in ves upehan sedel na stegno ubitega
3987 III    |            jezdecu. ~"Če živi - mu pa upihni luč življenja, saj jo je
3988 X      |            konju ponosno vzravnala in upiraje svoje poglede srepo v bratove
3989 VI     |              silni zadregi molčale in upirale poglede v tla. ~"Kdo je
3990 VI     |               moral samotan plačevati upnikom nerazmerno visoke obresti.
3991 VL     |             je človek, ki se sicer da uporabiti za marsikaj, ali ni sposoben,
3992 XXXVIII|          nevarno, ker bo Rovan gotovo uporabljal svoj vpliv proti meni. ~"
3993 XIX    |           izvedela. Da so bili kmetje uporni, da so delali škodo in napadali
3994 XXII   |      poganskega duha, nekaj ponosa in upornosti ima še vedno. Navadno se
3995 XXIII  |            dobro; za slučaj, če bi se upoštevala ta zahteva, je smel računati,
3996 XXXIII |         veliko resnobo, "in če še kaj upoštevate moje želje, potem želim,
3997 XIX    |            kmetje. In ta strah je bil upravičen, kajti v neki noči se je
3998 VII    |               odslej skrbno in vestno upravljal samotansko premoženje in
3999 X      |         nahujskati, ali če bi se sami uprli opatu," je dodal Mihael
4000 V      |              v Zatično, da izvrši tam uradno revizijo. ~To poročilo ni
4001 XXXVI  |         turbae, magnus fit plausus in urbe. ~Pontifex ipse plaudit,
4002 XIX    |               mi je, da je hotel tako urediti, da bi kmetje ne trpeli
4003 V      |            imetje, s katerim je hotel uresničiti svoje smele načrte, svoje
4004 XXXVI  |        vojvodinji, "in spomin na lepe urice ljubezni, ki sva jih preživela,
4005 III    |              kratko odvrnil Matija in urno preobračal žepe mrličev,
4006 XXII   |              vstran, kjer sta se moža usedla in se zapletla v pogovor.
4007 II     |          plamen sovraštva. Radi bi se usedli na moje mesto. A še sem
4008 XXXVI  |      preživela, mi daje upanje, da me uslišiš."  "Kaj se je zopet zgodilo,
4009 XXXVIII|             ji zagotavljati, da ji te usluge nikdar ne pozabi. Izkazalo
4010 XXVII  |      plemenitaš, nego res le preprost uslužbenec zatiškega opata. Sicer pa
4011 XVI    |            mogel povedati." ~"Torej - usmili se me - govori -" ~"Ali
4012 XVII   |      Premilostni gospod opat - imejte usmiljenje!" ~Opat pa je ni poslušal.