Part

4514 XXXII  |             tako brezskrbno, kakor da zanje ni na svetu nobene nevarnosti. ~"
4515 XVII   |      čarovnico, kakor veste in znate. Zapadla je smrtni kazni - zato lahko
4516 X      |            slišal, kako so bila vrata zapahnjena in okna zadelana. ~"Stara
4517 XXI    |        razburjenosti so ljudje vendar zapazili, da je Margareta popolnoma
4518 XXII   |         Naenkrat je njegovo ostro oko zapazilo, da se v grmovju, ki je
4519 XXXII  |              da bi jih nihče ne mogel zapaziti. Matija je smuknil na ono
4520 XXVIII |               potem s hripavim glasom zapel pesem, ki se je v tistih
4521 XVII   |             opat Jerneju Kosu, "kajti zapeljala me je s svojimi čarovnijami
4522 XV     |                 Toda Matija se ni dal zapeljati, da bi bil kaj povedal,
4523 XVI    |              nič posebnega, če jo kdo zapelje? ~"No, nekaj prav posebnega
4524 VII    |               izkorišča kmeta, menihi zapeljujejo kmetske žene in hčere v
4525 XXXIX  |              v peklu, bi se še hudiču zapisal." ~"Ti postaneš še pravi
4526 VII    |                 je dejal Hugon Alba. "Zapisano je: Ljubite resnico, hčerko
4527 VII    |             tajnik že spravljal svoje zapiske. ~Sedaj je stopil izmed
4528 XXXII  |             preplašeni poskočili - se zapletli v vrvi in cepnili na tla
4529 XVII   |     pripeljejo čarovnico sem, naj nam zapleše čarovniški ples." ~"Izvrstno!
4530 I      |          stvari, a jaz si nisem vsega zapomnila. Ali pa sem tudi že pozabila.
4531 XXVIII |           Rovan, zelo grdo. Jaz si to zapomnim. Odslej vas bom prezirala." ~
4532 XXIX   |             naj se Albertus obsodi na zapor, ali opat Erhard se je po
4533 XXX    |         svojim spremljevalcem, jim je zapovedal: "Primite in zvežite tega
4534 II     |              A še sem jaz gospodar in zapovednik in kdor mi kljubuje, tega
4535 XLI    |            Alba imenoval za začasnega zapovednika samostanskih vojakov. To
4536 XIX    |              ljudem, kako razkošno in zapravljovi žive samostanci, in kmet,
4537 XL     |                da zavzame samostan in zapre opata Albertusa. Potem pride
4538 XLII   |             ga dolže. Ali dolže ga in zaprl so ga v strašno ječo - tako
4539 XIX    |             da naj opata odstavijo in zapro v kak samostan. Pa tega
4540 XXXIV  |             oni dan pripovedovala, da zaprosi vojvodo Viljema, naj Vam
4541 XIV    |               Ali ta so bila od zunaj zaprta. Na ves glas je kričala: "
4542 I      |             svet prišla - in imeli ga zaprtega dolgo mesecev. V ječi si
4543 VIII   |              namenom, da bi govoril z zaprtim menihom, ali straža ga je
4544 XXI    |          odšli. Mrlič je ostal sam in zapuščen. ~
4545 XIII   |              Križni vasi. ~Samotna in zapuščena je ležala koča na hribu.
4546 XI     |             nadaljevala starka. "Tako zapuščeni tudi nisva, kakor misliš.
4547 XII    |            Opata je bilo malo videti. Zarana, kadar je v samostanu še
4548 XXXIII |         korakov šla v gozd. Pri nekem zaraslem griču ju je pričakoval Matija,
4549 XXXIII |            samo nekaj malo mleka - le zardi ljudi, da bi ne postali
4550 XXXIII |                     Jaz pa maček," je zarenčal Matija, "pa bi bilo hitro
4551 XXI    |              nocoj praznovala njegova zaroka z gospodično Margareto.
4552 XXVIII |        Margareta na stol. Solze so ji zarosile oči in njene tresoče ustne
4553 II     |           menihi napravili proti meni zaroto in me hočejo izpodriniti.
4554 XIX    |                Vedno je upal, da kdaj zasači opata in da z njim obračuna,
4555 XII    |            spovedi povedal, da sem te zasačil, pa te nisem prijel." ~"
4556 XLII   |       dostikrat, da so kmetski fantje zasačili kakega meniha na prepovedanih
4557 X      |             to videl. Glogvic je nato zasedel svojega konja in odjezdil.
4558 XIII   |                 Prišedši iz gozda, so zasedli konje. Jernej je vzel na
4559 XIV    |             glavi širok klobuk, ki je zasenčil obraz. ~"Andrej!" je šepetala
4560 XXIV   |      Albertusa, za priorja Markvarda, zaseniorja Andreja in za Rovana. In
4561 X      |         sestro od strani, kakor da je zasledil na njej nekaj izrednega,
4562 XXIX   |         obravnava in ne da bi se bile zaslišale priče. Zahteval je, naj
4563 VL     |           popolnoma novo preiskavo in zaslišali zlasti samostanske ljudi
4564 XL     |               sta bila v Ljubljani že zaslišana cesarski notar Leutwin in
4565 XXXVI  |            pride v kratkem v Zatičino zaslišat priče. Svojemu pismu je
4566 VII    |             in pridobil si je velikih zaslug. Naši predniki so prej divje
4567 VIII   |             moža rešiti iz nesreče je zasluga pri Bogu, ki ne ostane brez
4568 XX     |           pravičnike in krivičnike po zasluženju." ~"To je prav! Sodbo pa
4569 XXXVI  |           poštenjaka, ki sta že davno zaslužila pekel. Za denar bi še Mater
4570 XXXI   |               je pristavil z gorjupim zasmehom pater Hugon. ~Proti večeru
4571 XXXIX  |         raztogotil. ~"Le norčuj se in zasmehuj me," je dejal Matija. "Pa
4572 XI     |          Polonica vzlic svoji žalosti zasmejala naglas. ~
4573 XXVIII |                Prvega vzamem, kdor me zasnubi - naj bo kdorkoli, samo
4574 XXXII  |            nekoliko mlajši, bi jo koj zasnubil, saj bo imela precej dote." ~"
4575 XXXVII |      Margareta. Bila je razburjena in zasopla. Uzrši Rovana, je vzkliknila: ~"
4576 XVII   |               je stalo nekaj hiš. Vsa zasopljena je Polonica pritekla do
4577 XL     |           dopade se mi." ~In mirno je zaspal, kakor da leži na slamnjaku
4578 XVIII  |        spreletela mrzlica. Noga mu je zastala, glavo pa je nagnil naprej,
4579 XXVI   |      slavnostno okrašen z zelenjem in zastavami. Tudi Zatičina sama je oblekla
4580 XXIV   |                Ker je Barletti Rovanu zastavil svojo častno besedo, da
4581 V      |               neke vrste diplomatični zastopnik zatiškega samostana pri
4582 XXV    |               pozneje so se izvoljeni zastopniki zatiških menihov odpeljali
4583 XXXVIII|               večkrat vprašala Rovana zastran tebe, a on ni nikdar niti
4584 XX     |               po volji. Mislil je, da zastraši Maargareto z nekaterimi
4585 XXXI   |       Izvedela sta le, da je samostan zastražen in da nihče ne sme ne noter
4586 XXXI   |             je ukazal samostan strogo zastražiti. A te naloge ni poveril
4587 XXXI   |               to novico. Oči so se mu zasvetile. Planil je kvišku, začel
4588 XXXI   |            Lindek je bil zopet opat v Zatčini. Menihi so mu brez obotavljanja
4589 XL     |                  K celjskemu grofu se zatečem," je rekel svoji sestri, "
4590 XLI    |             Turjaka, kamor se je bila zatekla po dogodku na pristavi. ~
4591 XLIII  |             da ste se premagali in se zatekli k meni?" ~"Prosit sem Vas
4592 XXVI   |           zelenjem in zastavami. Tudi Zatičina sama je oblekla praznično
4593 XXV    |           opat peljal čez Šmartno. ~V Zatičnini in v okolici so z napetostjo
4594 I      |              jih strašno trpinčili in zatirali in izsesavali. To so bili
4595 V      |               Viljemu pisala tudi dva zatiška meniha, vsled česar pride
4596 III    |      vojščakov. Že ko so skoraj došli zatiške odposlance, so ti opazili,
4597 IV     |           opat prav veliko - tudi med zatiškimi menihi." ~"Tako - tako,"
4598 VI     |              svoje preiskave končal z zatrdilom: ~"Konstatirati moram na
4599 XI     |              samostana. In opat mi je zatrdno obljubil, da dobim plemstvo,
4600 XVIII  |              Rovana, so njegove ustne zatrepetale v smrtnem strahu in prsti
4601 XXVIII |            nisem pisala," je slovesno zatrjevala Margareta. "Zgodila se je
4602 XVIII  |             ničesar," je vnovič začel zatrjevati opat. ~"Ste li hodili preoblečeni
4603 XVIII  |              pa trpite," je ves besen zatulil Matija in planil pokonci. "
4604 I      |             samotno kočo na griču, je zaukal tako, da se je razlegalo
4605 XLI    |       odpravil iz samostana, potem pa zaukazal, da se morajo vsi menihi
4606 XXIX   |             in prosil, da naj vojvoda zaukaže novo obravnavo proti njemu.
4607 XII    |              se potikal po gozdih, in zaupala mu je tem bolj, ker ni nikdar
4608 XIX    |        popeljem jaz domov. Meni lahko zaupate, saj sem Rovanov prijatelj." ~
4609 I      |            dobim lepo nagrado. Ali mi zaupaš, Polonica," se je obrnil
4610 XXII   |               Rovanu in ga povabil na zaupen pogovor. Rovan je bil koj
4611 XIII   |           pristavo in naročil svojemu zaupniku Jerneju Kosu, da se polasti
4612 I      |            mladeniška brezskrbnost in zaupnost. In ko je prišel do ovinka,
4613 XII    |             neprijetno prebujen iz te zaupnosti. Prinesel je bil bučo vina
4614 XXII   |             kakor pes, a včasih se le zave, da je človek. Tak sicer
4615 XV     |      zaničljivostjo, kakor mož, ki se zaveda svoje imenitnosti. ~"No,
4616 XVII   |            svojih človeških pravic ni zavedal. ~Med pijano tolpo je bil
4617 VIII   |               Ko se je prior Markvard zavedel svojega položaja, je bil
4618 XXV    |           sicer ne mislim, da bi bila zaverovana v tega Rovana, ali neko
4619 I      |             ga je božja kazen. Njegov zavetnik Albertus Goriški ga je napadel
4620 I      |            bili kakor psa, da ga niso zavetnikovi hlapci branili z orožjem." ~"
4621 XLI    |               sprejel ta denar ter se zavezal, da bo do smrti dobro skrbel
4622 XLIV   |              že usta zamašena in roki zavezani. ~Napadalca sta bila oblečena
4623 XLI    |        sedanji najboljši prijatelj in zaveznik opatov, je takoj hitel v
4624 I      |         namestniki - -" ~"Pa hudičevi zavezniki," je trdo in sovražno dejala
4625 VIII   |               da ima med menihi nekaj zaveznikov. ~Poveljnik straže je bil
4626 XVIII  |          iztrgal meč iz nožnice in ga zavihtel, da bi opata ubil, a priskočil
4627 XXIV   |                 Menihi pa so hinavsko zavijali oči, zdihovali, da jim dela
4628 XVII   |               sobo v dolg temen plašč zavito osebo - Polonico. ~Vlekli
4629 V      |               V zatiškem samostanu je zavladalo veliko veselje. Celjski
4630 IV     |        poklonom vročil precej obširen zavoj - pismo zatiškega opata. ~
4631 II     |          rekel pa ni ničesar. ~"V tem zavoju sta dve pismi," je nadaljeval
4632 VL     |              sicer zaradi poskušenega zavratnega umora duhovniške osebe.
4633 XXI    |             zmenil. Naposled pa mu je zavrela kri in udaril je Glogvica
4634 XV     |               Matija planil naprej in zavriskal: ~"Andrej - hvala bogu,
4635 XII    |            Polonica in njena mati sta zavriščali in planili med moža. Starka
4636 XXVII  |              ni napravila Margaretina zavrnitev nikakega vtiska, mu je prestrigla
4637 XXVIII |             vinjen in ni mogel Matije zavrniti. ~"Torej, Matevž," je vprašal
4638 XXX    |      samostanske uslužbence, potem pa zavzeli njih prostore. Tudi so se
4639 XXXI   |              hvaležnosti bi se morali zavzeti za Rovana." ~"Tudi iz hvaležnosti
4640 IV     |         pisanje, se je Rovan naenkrat zazibal in se brez zavesti zgrudil
4641 X      |                da se je skoraj zemlja zazibala." ~"Ni mogoče!" je vzkliknil
4642 XXXI   |              pusti opat Rovana živega zazidati, češ da je Rovan proti njemu
4643 XXXIX  |              sporočilo ni vznemirilo. Zaznal je bil med tem, da je Rovan
4644 XXVI   |               oblaki prahu, obenem so zazvonili samostanski zvonovi, menihi
4645 II     |           vojvode Viscontija in vneta zaščitnica zatiškega opata Albertusa. ~
4646 XXIII  |         poklati vse menihe in njihove zaščitnike. ~Rovan je ležal težko ranjen
4647 IV     |             samostanu, prav pogostoma zašel. ~Ker Rovana in njegovih
4648 XIII   |             roke in Jernej Kos jim je zašepetal na uho: Najprej po Matiji. ~
4649 XXVII  |   neprisiljeno vede, in ji je očitaje zašepetala: ~"Helena, pomisli vendar -
4650 XLIII  |             odločil, kaj da stori, je zašumela na hodniku ženska obleka
4651 XXXVII |            kakor zid, v očeh pa mu je zažarel ogenj sovraštva. Neustrašeno
4652 XL     |             reče." ~Vojvodinja je kar zažarela od radosti in hitro naročila
4653 XXXIII |              je skoraj približal tako zaželeni trenutek, sedaj mi iztrgajo
4654 VII    |         opominjati?" je porogljivo in zbadljivo vprašal vizitator. Kolikor
4655 XLI    |             ki je v samostanu nastalo zbeganost še povečala, da je namreč
4656 XXIX   |       zadovoljen in se je odločil, da zbeži na smreški grad. Da bi mogel
4657 XIX    |              udarili v smeh in začeli zbijati šale. ~"Lejte jo, to gospodično,"
4658 IX     |               mož, nego le človek, ki zbira denar." ~"Ljuba sestra,
4659 X      |      Preklicano dosti denarja se mora zbirati v opatovi blagajni," se
4660 VI     |           vizitator v znamenje, da je zborovanje končano. ~"Z veseljem vidim,
4661 XXIX   |               v samostanu revolucijo. Zbral je okrog sebe vse ljudi,
4662 XXI    |               Rovan. ~Ves dvor je bil zbran v veliki pritlični dvorani,
4663 XXXVI  |           Lambertu je bila vsa družba zbrana v veliki dvorani in tudi
4664 VI     |            Albertusa pa je švignil po zbranih menihih tako grozeč pogled,
4665 VII    |               smo to zaslužili." ~Med zbranimi menihi je nastala velika
4666 XXVI   |             novega opata. Vse je bilo zbrano na cesti iz Ljubljane in
4667 XIX    |               razburjena, da ni mogla zbrati svojih misli. ~"Tak brat!
4668 XXX    |          poklical je menihe in končno zbudil tudi opata Petra. Ta pa
4669 XLIV   |               Rovan pa je dal notarja zbuditi, ker je hotel najprej z
4670 XXXIX  |              Tako sama bom sedaj," je zdihovala vojvodinja. Margareta se
4671 XXIV   |             so hinavsko zavijali oči, zdihovali, da jim dela opat krivico,
4672 XL     |   pripovedoval Matija, "Rovan večkrat zdihuje in poveša glavo - prav kakor
4673 VI     |              in veselega zadoščenja. ~Zdj je vstal opat vizitator
4674 XXVII  |               ženina, bom z njim ušla zdoma na njegov grad. Oh, to bo
4675 XXXIV  |             ni treba ničesar praviti. Zdrave oči imam, in kar sem sam
4676 XVI    |              da so proti ljubezni tri zdravila: glad, čas in pa štrik." ~"
4677 XVI    |                Poskusi s kakim drugim zdravilom. Lej, ko bi se ti tri dni
4678 XXXIV  |              bolan na smreškem gradu. Zdravje se mu je obrnilo na boje,
4679 XXV    |              Rekel je, da neče delati zdražbe med redovniki in dajati
4680 XX     |               kakor bi ji hotel kosti zdrobiti, iz oči so mu švignili plameni. ~"
4681 VL     |               v vročem poljubu sta se združili njiju ustni. ~* ~Čez mesec
4682 XIX    |               napadu na Margareto, se ze Matijo niso dosti zmenili. ~
4683 XXVI   |              bil slavnostno okrašen z zelenjem in zastavami. Tudi Zatičina
4684 XXII   |               in mu dale na rano kaka zelišča. Potem ga peljem na smreško
4685 X      |               ob tla, da se je skoraj zemlja zazibala." ~"Ni mogoče!"
4686 XIV    |           strahoma čez njene ustne. ~"Zete, Polonica, nisem niti premilostni
4687 XIV    |           roko. Bliskoma je segla pod zglavje svojega ležišča, nekaj se
4688 XXXVI  |          glede praznjenja vrčev dober zgled. Bil je zadovoljen, baron
4689 III    |             in je pobegnil. Njegovemu zgledu je sledil tudi njegov pajdaš,
4690 XXXIX  |     namestniku, ki se ga je že na vse zgodaj navlekel, pa rečeš ničesar.
4691 XXI    |          dvorano, da izve, kako se je zgodil žalostni slučaj. Na njen
4692 XLII   |           zgodilo?" ~"Hude reči so se zgodile, strašne reči! Vaš brat
4693 XXXI   |             ima kak poseben pomen?" ~"Zgodovinski pomen," je dejal Hugon. "
4694 XXVII  |         Lambergova je bila živahna in zgovorna mlada dama in je Rovana
4695 XL     |               plemenite kapljice, tem zgovornejši je postajal in tem nesramneje
4696 VII    |          razmere." ~"To se zgodi, moj zgovorni sinko," je dejal vizitator
4697 II     |          poslopja je bilo na dvorišču zgrajenih še več deloma pritličnih,
4698 XXIII  |              greste zlepa, pojdete pa zgrda," je dejal Matija, zgrabil
4699 XVII   |             izpustili, se je Polonica zgrubila na tla, kakor da je brez
4700 XIV    |             vrata, se je dekle jokaje zgrudilo na vlažno zemljo. ~
4701 XLIV   |              je prišel čez zid. Blizu zida je čakal grajski hlapec
4702 I      |            svoj namen." ~"Le nikar ne zidajte na opatove obljube," se
4703 XXXI   |           menihi v ta kraj, so začeli zidati samostan najprej na tem
4704 II     |              je bil ograjen z visokim zidom, v katerem so bili v primerni
4705 X      |          strogo prepovedano zapustiti zidovje zatiškega samostana. ~"Kaj
4706 XXX    |              oborožene razpostavil po zidovju, poklical je menihe in končno
4707 XIX    |               grajščine je bil v trdi zimi nagnal tlačane v gozd les
4708 V      |              preneslo iz poletnega na zimski čas, s čimer se kmetje niso
4709 XIII   |            samo smejali. Starka pa ni zinila besede. Krčevito je stikala
4710 VI     |             planile pokonci, ne da bi zinile besedice. ~"Sodoma in Gomora!"
4711 XXXII  |               kakor okameneli in niso zinili niti besedice. ~"Gospodje
4712 XXVII  |            morate učiti jahati. Jutri zjutaj začneva. Prosim, da ste
4713 VII    |       umirajočemu človeku, ki ima kak zlat pri hiši - na smrtni postelji
4714 XXVIII |               da moj zakladnik toliko zlata, oslov, volov in velblodov,
4715 XXVIII |              vam hotela Margareta kaj zlega storiti." ~Rovan se je moral
4716 XXXIV  |            glavo. In misli njegove so zletele v Št. Lambert in prvič ga
4717 VIII   |              začelo daniti, je Matija zlezel iz stolpa in koj zagnal
4718 VL     |          prosi ga, naj mi odpusti vse zlo, ki sem mu ga storil.'" ~
4719 XL     |             ta ženska ni napačna. Kaj zlodja, da se je Rovan tako brani.
4720 XL     |               bi si na potu vsaj nogo zlomil!" ~
4721 XXXIII |         njihova konja, ki sta si noge zlomila, je opat verjel, da je Gregor
4722 XLII   |         pristavi Weinhof pri Gradcu - zlomljen mož, ki ni mogel še enkrat
4723 III    |         umakneš?" ~"Mislim, da sta mi zlomljeni roka in noga in glava razbita,"
4724 XXVIII |        Margareta. "Zgodila se je grda zloraba mojega imena. Ali hočete
4725 XXVIII |              mrmrale: ~"Vojvodinja je zlorabila moje ime in me ponižala
4726 I      |             amen," je odvrnila starka zlovoljno. "Zakaj pa prihajate tako
4727 XXXVI  |              prepis pesmice, ki jo je zložil neki kardinal in ki je na
4728 II     |         katerem se je govorilo, da bi zmagal celega teleta, če bi mu
4729 XXIX   |       življenje. Če nam je sojeno, da zmagamo, se to zgodi tudi brez tvoje
4730 XXXV   |             pa v božjo pravičnost, da zmagata resnica in pravica." ~Na
4731 XXI    |               mislil, da mora Glogvic zmagati. Toda Rovan se je spretno
4732 XLII   |               so bila silno velika, a zmagoval jih je tem težje, ker je
4733 III    |              in Matija sta ostala kot zmagovalca na bojišču. ~"Prokleto je
4734 II     |             ki mu služimo, je zdaj še zmanjšal plače" se je jezil drugi
4735 XXX    |          svojim vojakom in jim je, ne zmeneč se za Albertusa, rekel: ~"
4736 XXXV   |          iznad ljudstva nihče zame ne zmeni. Ko sem prišel sem, so me
4737 XXXIX  |             tvoja pravičnost. Mene si zmerjal, da sem pijan, temu božjemu
4738 XXXIII |               je mrmral Matija. In še zmešala ga bo, Andrejčeta, in še
4739 XX     |         Spovednik ti že pojasni tvoje zmote. Sicer pa se mi zdi potrebno,
4740 XXII   |         njegovi nasprotniki, je bil v zmoti. Prior Markvard je sam hrepenel,
4741 XXII   |                 e je mislil, da se je zmotil, ko je Rovan hipoma bolestno
4742 XX     |              a vojvodinja ni tega več zmožna." ~Po naročilu vojvodinje
4743 XLI    |           vseh samostancev in ima vse zmožnosti, da napravi red. ~"Obžalujem,
4744 XXXIV  |         zmerom bojim, zdaj in zdaj bo zmrznila. Ko bi bil jaz v tvoji koži,
4745 XXXIV  |               priliki je tudi spoznal značaj in mišljenje Rovanovo, in
4746 XXIV   |           plemstva, kakor plemič brez značaja." ~"In tudi dobro službo
4747 XXIV   |       odgovoril Rovan. "Jaz sem rajši značajen človek brez plemstva, kakor
4748 XXVI   |           Danes teden ste še podirali znamenja, ste hoteli razdejati samostan
4749 XLIV   |          skrajno nevarna. Albertus je znan kot človek, ki se ne ustraši
4750 XLI    |        odjezdil v Št. Lambert povedat znancem in prijateljem to novico.
4751 XXIII  |               ko je potrkal pri nekem znancu in ga preprosil, naj gre
4752 XV     |              samostanke razmere dobro znane. ~Toda Matija se ni dal
4753 XXXIII |              so pripeljali pred njega znanega Gregorja in je ta povedal,
4754 XXXVI  |              trkajo na vrata dobrota, znanost ali krepost, toda če potrka
4755 XVII   |             čarovnico, kakor veste in znate. Zapadla je smrtni kazni -
4756 II     |      obremenil samostanska posestva z znatnimi dolgovi in iz kmetov iztisnil
4757 XXVIII |           Matijo, "ti, ki še brati ne znaš." ~"Če ne znam brati, znam
4758 XXXIX  |              da sem jaz pijan," se je znesel kaplan nad Matijo. ~"Kaj
4759 XXIII  |           dela dolžan večje in manjše zneske. Seveda ni nobeden ničesar
4760 XVIII  |             Matijo. ~"Morda je revica znorela," je menil Matija, "pa je
4761 XIX    |              sovražnika; če se jaz ne znosim nad njo, jo tudi vi lahko
4762 VL     |               Vaju moram tudi," se je znova oglasila Margareta, katero
4763 XX     |               je Margareto spreletela zona. "Celo v verske nauke naše
4764 XXVI   |            bil Rovan. Dasi je bil kot zopetni praporščak povabljen na
4765 XI     |          jastreb kroži nekaj hipov po zraku, potem pa švigne kakor strela
4766 XXXIII |             je skrbelo, kaj da poreče zravnik, boli prijatelj okreval
4767 XXXV   |          izdajalo poželenje, ki se je zrcalilo v njenih očeh. ~Zdaj je
4768 XXI    |        odgovoril, nego mrkih pogledov zrl predse v tla, pripovedovalec
4769 XX     |       odgovorila Margareta in pogumno zrla bratu v oči. ~"Jaz ti ukazujem,"
4770 X      |            nam brani vsak dotikljaj z zunanjim svetom," ~se je jezil na
4771 VII    |              lahko prav zadovoljni.  "Zunanjost moti, premilostni gospod
4772 XXXIX  |               kar nič se ni zmenil za zvedava vprašanja grofice Helene,
4773 XXVIII |              imate kake tajnosti?" je zvedavo izpraševala grofica, in
4774 XVIII  |       Prisezite pri živem Bogu in pri zveličanju svoje duše, da ničesar ne
4775 XXXVII |        usmevom pristavil: "Naš Gospod Zveličar uči, da moramo sovražnikom
4776 XXXVII |            pozabim na zapovedi našega Zveličarja in na ukaz naše presvete
4777 VII    |              krajev seznanili z nauki Zveličarjevimi in jih pripravili do kristjanskega
4778 XIII   |        Planili so v hišo. Kakor divje zveri so vdrli v sobo. Matija,
4779 XII    |            Tak je naš ukaz in jaz sem zvest služabnik premilostnega
4780 IV     |              se v spremstvu nekaterih zvestih vojakov odprail v šentlamberški
4781 XXIX   |             samo z opatom Petrom in z zvestim prijateljem Hugonom Albo.
4782 XIII   |             hlapca vrgla na tla in ju zvezala. ~"Dobro smo opravili,"
4783 XXXII  |                   No, potem pojdi!" ~"Zvezan vendar ne morem iti," je
4784 VIII   |            ječi Hugona Albe je ležala zvezana in z zamašenimi usti na
4785 XLIV   |               stolpič. Jetnik je imel zvezane roke in zato sta mu morala
4786 XXXII  |             trenil, so bili napadenci zvezani. ~Matija je poruval količke
4787 VIII   |             je bil že sam. Ležal je z zvezanimi rokami in nogami na zemlji
4788 XXXII  |             bilo domenjeno, in se dal zvezati. ~"Poslušaj me," mu je dejal
4789 XXXIX  |            začudil. ~"Kakšna pa je ta zvezda?" je vprašal kaplana. ~"
4790 XXXIX  |      poskušenega napada pretrgala vse zveze z opatom in neče z njim
4791 XXIX   |          slutil, da mora biti s tem v zvezi tudi tajni sestanek v Novem
4792 XII    |              prinesi kak štrik, da ga zvežem. Ali ne boš meča stran dejal?
4793 XXX    |             je zapovedal: "Primite in zvežite tega nepokornega meniha
4794 XXXVII |         govoriva odkrito in brez vseh zvijač? Vsaj zdi se mi, da tudi
4795 V      |             ta namen je postopal jako zvijačno in premeteno. ~Razglasil
4796 XXVI   |              so zazvonili samostanski zvonovi, menihi pa, katerim so se
4797 XI     |           poslušaj: Eno merico rakije zvrni, pa ti bo koj odleglo!" ~"
4798 XLI    |         dogovoril, da bodo vso krivdo zvrnili na Albertusa. Tudi nase
4799 XVII   |               je povzročila ta surova šala, ko so se odprla vrata in
4800 XLII   |         govori Matija resnico, ali se šali. ~"Kaj pravite? Zaprt? To
4801 XXXII  |          trije so jahali vštric in se šalili ter smejali tako brezskrbno,
4802 XVI    |            njimi v miru." ~"Saj se ne šalim," je zatrjeval Matija. "
4803 VI     |            milost,hudo je, če človeka ščiplje in če nima malo rakije.
4804 XXVIII |             gospod Rovan. Jaz vas bom ščitila in branila, če bi vam hotela
4805 XX     |              take reči še raznašaš in ščuješ vojvodinjo proti meni." ~"
4806 XXVII  |               in previdno, a dosledno ščuval menihe proti opatu. Glavni
4807 XIX    |               ni izpolnilo. ~Oskrbnik šentlamberske grajščine je bil v trdi
4808 XIX    |               okrog Zatičine in okrog šentlamberskega gradu, kamor se je opat
4809 XIX    |           pripeljal opatovo sestro na šentlamberski grad. Ko se je voz ustavil
4810 X      |           deloma v samostan, deloma v šentlambertski grad. Ko je zajezdil svojega
4811 XIX    |             bila zastražena in tudi v šentlambertsko grajščino je opat poslal
4812 XXIX   |             oni dan pravil, da so vse šentlamberške babnice v tebe zaljubljene." ~"
4813 XXVI   |               se je ustavil šele pred šentlamberškim gradom. Odstavljeni opat
4814 XI     |           Matija. "Najlepša je bila v šentviški fari. Samo rakijo je rada
4815 XXXVII |               cerkve." ~"Hinavec," je šepetal Rovan sam sebi in z vidnim
4816 XIX    |               Take in enake besede so šepetale njene ustne, ko je naposled
4817 XVIII  |              se je samo čulo Rovanovo šepetanje. ~"Jaz te maščujem, Polonica,
4818 XXXVII |             odprem vratca na vrt," je šepetela Margareta in Rovan je čutil,
4819 II     |             praporščak Andrej Rovan s šestimi vojaščaki. ~Na samostanskem
4820 XXXVII |            preziranjem sledil po sobi šetajočemu se opatu z očmi. ~"Ne tajim,
4821 IV     |             se je opat s svojo sestro šetal po vrtu in ji razlagal svoje
4822 X      |        samostanskem vrtu so se medtem šetali menihi, in čuvši glasove
4823 XXXI   |           nesrečo in bili vedno prava šiba božja." ~"In kmet je tako
4824 XXIII  |              je dejal Matija, zgrabil šibkega patra in ga po kratkem boju
4825 XXIV   |             lice vojvodinje Viride je šinil rahel smehljal in obšlo
4826 I      |            desko, ki je nadomestovala šipo. Kmalu se je deska odmaknila
4827 XIV    |               videlo, da ima na glavi širok klobuk, ki je zasenčil obraz. ~"
4828 XXXI   |          kmalu vrnili." ~Matijev itak široki obraz se je kar raztegnil,
4829 I      |             zamišljeno igral s svojim širokim klobukom. ~Končno je vstal
4830 VI     |              s postelje se je dvignil širokopleč postaren mož - samostanski
4831 XIII   |         vlekel do klopi, kjer je stal škaf vode, in si začel močiti
4832 XI     |              obesiš na vrat še toliko škapulirjev. Zdaj je v samostanu vse
4833 XLII   |             zaprt, to pa mu ne bo nič škodilo. Bo vsaj vedel, kako je
4834 XLII   |               koristno, tako je sedaj škodljivo in zaradi tega je tudi vsak
4835 XIX    |           kmetje uporni, da so delali škodo in napadali velikaše, njih
4836 XIX    |         sestra tiste pošasti, ki nosi škofovsko palico, pa je grd hudodelec -"  "
4837 XIV    |             duša - zabodla si me," je škripaje z zobmi sikal in sedel na
4838 XXXI   |            tolkel s pestjo po mizi in škripal z zobmi. ~"Kaj naj storim?
4839 X      |            svojega konja in odjezdil. Šleva! Namesto da bi bil tega
4840 XXXIII |           Vidim, da pri meni ni prave šole za njo in zato je pri prvi
4841 XXVII  |               in ker je opat povrh še štedil, kolikor se je dalo, da
4842 VL     |              iz ječe. ~"Moji dnevi so šteti," je s trpkim usmevom dejal
4843 III    |         nagnil glavo. Bil je mrtev. ~"Štiri duše so šle v pekel zaradi
4844 I      |             je ostal v spominu. Kakih štirideset let je tega, kar so se kmetje
4845 XIX    |            kajti v neki noči se je na štirih konceh pristave pri Križni
4846 XXXV   |               ukazom in Rovan se je s štirimi možmi napotil v samostan.
4847 IX     |            Ali bi ga pili! Jaz bi bil štirinajst dni pijan, pa če bi moral
4848 VIII   |                so ga naenkrat napadli štirje možje počrnjenih obrazov.
4849 XXXV   |            niti ne pogleda, marveč se štuli okrog te dolgočasne opatove
4850 XXXIX  |              te Margaretine besede so šumele Rovanu po glavi in kar nič
4851 XIX    |               ali v spremstvu Matije, švigal okrog Zatičine in okrog
4852 XXXIII |            nič prijelo. Sem in tja je švigala po sobi in brila norce in
4853 XI     |              hipov po zraku, potem pa švigne kakor strela z neba nizdol
4854 XLIV   |              videlo, da je neka senca švignila čez zid, se splazila k stolpiču
4855 XX     |          kosti zdrobiti, iz oči so mu švignili plameni. ~"V desetih tednih
4856 XLI    |              samostan, a Rovan ni šel ž njo, nego je ostal na Smreki,
4857 XXXVII |              opat. "To mi je resnično žal. Poznam vas, da ste odkrit
4858 XXIII  |            let berač. Opat je župnijo Žalec pri Celju podelil nekemu
4859 XXI    |            poštenja.' ~Glogvica je to žaljenje hudo zadelo. Ves rdeč je
4860 XVI    |              pristavi izvršila grozna žaloigra. ~
4861 XXXIX  |               Margareta pa molčeča in žalostna, tako da veseli grofi v
4862 XI     |          Matija. "In po Rovanu nič ne žaluj. Teh par tednov, kar bo
4863 VII    |               Kmet dela kakor živina, žanjemo pa mi, ki ničesar ne delamo.
4864 VIII   |             ni posvetil nikdar sončni žarek, je vsako jutro neznana
4865 V      |              To so si kmetje že davno želeli. Do leta 1277. so proščenje
4866 XXXI   |               ječo in vkovati v težka železja. S tem je bila končana naloga,
4867 XV     |               silno slab, ali njegova železna volja je premagala telesno
4868 XXXIII |          upoštevate moje želje, potem želim, da ga takoj izpustite iz
4869 VII    |               da bi se poučili tudi o željah in potrebah in o morebitnih
4870 XXIV   |               ki je morala na izrecno željo vojvodinje biti navzočna
4871 XXXIX  |  svetopisemskih vodah, tako kriči moj želodec po tistem laškem vinu, ki
4872 XVIII  |               se je oglasila postarna ženica. ~"V vodnjaku smo dobili
4873 XXXIV  |          zavrnila grofica. "Jaz dobim ženinov, kolikor jih hočem!" ~"Vzemite
4874 XLIII  |                da ne bo nikoli več na ženitev mislil." ~"Gospod praporščak,"
4875 XXXIV  |           Matija: ~"Srečo pa imaš pri ženskah! Prav pasjo srečo! Ves Št.
4876 VI     |                 Vizitator je stopil k ženskam, ki so od strahu trepetale
4877 XXVI   |               pričali, kako je ugajal ženskemu spolu. ~Za Rovanom sta se
4878 VIII   |             vrče in tako se je razvil živahen in vesel pogovor, ki je
4879 III    |         nasprotnika, da je ta padel z živaljo vred, se je drugi jahač
4880 VII    |              nečednosti, da se je tam živelo razuzdano in nemoralno,
4881 XVIII  |     zagotavljal opat. ~"Prisezite pri živem Bogu in pri zveličanju svoje
4882 IX     |          stara. Dokler živi in dokler živim jaz, smeš od nje marsikaj
4883 VII    |             ljudstvo. Kmet dela kakor živina, žanjemo pa mi, ki ničesar
4884 V      |          zlobno smejal. ~"Lej jih, te živine," je pri neki taki priliki
4885 VII    |               in z njim delal kakor z živino. Bil je v tem oziru enih
4886 XIX    |          Matija. "Pa tudi drugi. Prav živinsko so delali z revico. Pa pride
4887 VIII   |                 Sedaj služiš s svojim življenjem hudiču in kdor hudiču služi,
4888 XV     |             in jedel, ja zdaj odložil žlico. ~"Čudne stvari se včasih
4889 XXIII  |            pogojem, da vse dohodke te župnije uživa Friderik pl. Lindek." ~"
4890 XXIII  |             že več let berač. Opat je župnijo Žalec pri Celju podelil
4891 III    |               razprostrl roke, meč je žvenketaje padel na tla in mož se je
4892 XXX    |               tega puntarja!" Meči so žvenketali in krvaveč iz mnogih ran
4893 XXXVI  |          ploska, kajti nihče ne sliši žvenkljanja denarja rajši kot on. Čislan
4894 VII    |             ko bi Bog poslal ogenj in žveplo na samostan, bi bila to
4895 XXXII  |           nogah. Zaslišalo se je samo žvižg šibe in nekaj klicev. Konji
4896 XIX    |            potem odkorakal zadovoljno žvižgaje v temno noč. ~