| Table of Contents | Words: Alphabetical - Frequency - Inverse - Length - Statistics | Help | IntraText Library | ||
| Alphabetical [« »] jasnilo 1 jasno 8 jaz 16 je 3045 jé 1 jecah 1 jecale 2 | Frequency [« »] ----- ----- ----- 3045 je 1493 in 1149 se 785 so | Ivan Cankar Hiša Marije Pomocnice IntraText - Concordances je |
Part
1 I | hodniku, na mrzlih stenah je zasijalo za hip jesensko 2 I | durmi, v sobi vratarice, je gorela rdeča luč z dolgim, 3 I | mirnim plamenom; nad svetilko je bilo pribito na steni razpelo 4 I | še ni bil nagnil glave in je gledal z velikimi mirnimi 5 I | velikimi mirnimi očmi. Malči je vztrepetala v materinem 6 I | materinem naročju in se je prekrižala. ~Izza steklenih 7 I | prekrižala. ~Izza steklenih duri je stopila vratarica, mlada, 8 I | šepava ženska. Nasmehnila se je, kakor se smehljajo v kloštrih, 9 I | in po hodniku; nad vratmi je zapisano: soba sv. Neže." ~ 10 I | Šli sta dalje; Malči je objemala mater okoli vratu 11 I | mater okoli vratu in ji je slonela z životom na prsih. 12 I | pred njimi; velo cvetje je viselo od okvirjev. Malči 13 I | viselo od okvirjev. Malči je gledala te slike, njene 14 I | pričarane nanje, bilo jo je groza in stiskala se je 15 I | je groza in stiskala se je k materi. Na prvi podobi 16 I | k materi. Na prvi podobi je bil naslikan sveti Štefan; 17 I | naslikan sveti Štefan; nag je bil do pasu in je klečal, 18 I | Štefan; nag je bil do pasu in je klečal, glavo je nagibal 19 I | pasu in je klečal, glavo je nagibal nazaj, oči so bile 20 I | sklenjene na prsih; telo je bilo čisto belo, tako da 21 I | bilo čisto belo, tako da se je svetilo iz temne podobe 22 I | nežnih belih rokah; in obraz je bil tako miren, le ustnice 23 I | Neštevilo rdečih, silnih rok se je dvigalo zadaj, na desni, 24 I | temnega ozadja; svetnik je klečal mirno na kupu okrvavljenega 25 I | Okrvavljeno kamenje se je spremenilo v dišeče rdeče 26 I | rdeče rože. ~Na drugi podobi je bila devica, oblečena v 27 I | belo haljo. Tudi njen obraz je bil čudovito miren. V rokah 28 I | čudovito miren. V rokah je držala velik srebrn krožnik 29 I | njenih laseh in še bolj bel je bil njen obraz. Oči so bile 30 I | uprte v oltar, na katerem je darovala svoje bele deviške 31 I | Za njó, v temnem ozadju, je prežalo dvoje divjih obrazov. ~ 32 I | mirno visokega okna, ki je bilo zagrnjeno samo napol 33 I | zagrinjalom. Pred oknom je bila nizka klopica; mati 34 I | bila nizka klopica; mati je pokleknila, Malči je pogledala 35 I | mati je pokleknila, Malči je pogledala skozi okno v polumrak. 36 I | na glavi usmiljenke, ki je sedela prav blizu okna pred 37 I | okna pred harmonijem. Glava je klonila, obraz je bil kakor 38 I | Glava je klonila, obraz je bil kakor iz mramorja, tudi 39 I | polumrak tam doli. Roka se je dotaknila tipke, in samoten 40 I | kakor iz daljne daljave, se je zazibal v zraku, padal je 41 I | je zazibal v zraku, padal je polagoma, izgubil se tja 42 I | tja dol v temò. Iz teme se je svetlikala luč; visoko dol 43 I | luč; visoko dol od stropa je visela na srebrnih verižicah 44 I | svetilka, razsvetljevala je veliko podobo Matere božje, 45 I | podobo Matere božje, ki je segala od stropa do oltarja. 46 I | zvezdami posutem plašču je stala na zemlji, bleščeča 47 I | zemlji, bleščeča bela noga je gledala izpod zlatoobrobljenega 48 I | zlatoobrobljenega plašča. Noga pa je počivala na ploščati glavi 49 I | velike zelene kače, ki se je vila okoli zemlje, objemala 50 I | milosti, ki so lili na zemljo, je bil obraz Matere božje. 51 I | obraz Matere božje. Malči je pogledala na velike, v nebo 52 I | na srebrno solzo, ki se je svetila čudovito na belih 53 I | belih licih, in sladko ji je bilo, pritisnila je čelo 54 I | sladko ji je bilo, pritisnila je čelo na okno, Mati božja 55 I | čelo na okno, Mati božja se je bližala, stopila je iz teme 56 I | božja se je bližala, stopila je iz teme in čisto pred njo 57 I | iz teme in čisto pred njo je bil milostipolni obraz... ~ 58 I | Vstali sta, Malči se je oklenila matere okoli vratu. 59 I | matere okoli vratu. Prišla je mimo ženska in Malči se 60 I | mimo ženska in Malči se je stresla od groze. Lica so 61 I | vsa razjedena, kazalo se je živo meso, ustnic ni bilo 62 I | bilo več, ne nosa in jezik je lizal po golih čeljustih. 63 I | golih čeljustih. Postala je, ozrla se je z mirnim pogledom -- " 64 I | čeljustih. Postala je, ozrla se je z mirnim pogledom -- "Hvaljen 65 I | bodi Jezus Kristus!" -- in je šla dalje. Malči je trepetala, 66 I | in je šla dalje. Malči je trepetala, mraz ji je bilo; 67 I | Malči je trepetala, mraz ji je bilo; hodnik je bil neizmerno 68 I | mraz ji je bilo; hodnik je bil neizmerno dolg, temán 69 I | temán in samoten. Vodil je Bog vedi kam, v novo deželo, 70 I | so se ozrle nanja. ~Soba je bila velika, čisto bela. 71 I | čisto bela. Dvoje oken je segalo od stropa skoro do 72 I | zastori, prijeten polumrak je bil v sobi. Ob stenah postelja 73 I | postelji, štirinajst jih je bilo. Nad posteljami svete 74 I | betlehemsko mesto. ~Stopila je k njima sestra Cecilija, 75 I | rdečelična in vesela. ~"Kako ti je ime?" ~"Malči." Vzela jo 76 I | ime?" ~"Malči." Vzela jo je v naročje in jo je nesla 77 I | Vzela jo je v naročje in jo je nesla k prazni postelji 78 I | oknu. ~"Tako, Malči, to je tvoja postelja, tvoje stanovanje." 79 I | tvoje stanovanje." Mati je zajokala. Bila je že pri 80 I | Mati je zajokala. Bila je že pri durih in se je vrnila, 81 I | Bila je že pri durih in se je vrnila, pokleknila je k 82 I | se je vrnila, pokleknila je k nizki postelji in je jokala. 83 I | pokleknila je k nizki postelji in je jokala. Tudi Malči je imela 84 I | in je jokala. Tudi Malči je imela vlažne oči, ali obraz 85 I | vlažne oči, ali obraz ji je bil miren in ni se ozrla 86 I | ozrla na mater; život jo je bolel od dolge poti, čutila 87 I | bolel od dolge poti, čutila je, da se odpira rana na nogi; 88 I | rana na nogi; tudi žejna je bila, ali ni si upala prositi 89 I | upala prositi vode. Sitno ji je bilo, da mati joka, sram 90 I | bilo, da mati joka, sram jo je bilo, ker so gledali nanjo, 91 I | ni marala jokati. ~Mati je vstala, poljubila jo je 92 I | je vstala, poljubila jo je na obraz; Malči je zasrbelo 93 I | poljubila jo je na obraz; Malči je zasrbelo na licih od materinih 94 I | materinih solza, spreletelo jo je in vzdignila je roko, da 95 I | spreletelo jo je in vzdignila je roko, da bi se dotaknila 96 I | dotaknila materinega obraza, ki je bil gorak in ves moker. 97 I | gorak in ves moker. Videla je od blizu ta obraz in zdelo 98 I | ta obraz in zdelo se ji je, kakor da ga še nikoli prej 99 I | nikoli prej ni videla; širok je bil, rdeč in spačen od joka, 100 I | tresle. ~Sestra Cecilija je spremila mater do duri. ~" 101 I | Nikoli več ne pride odtod!" je rekla mati in je pogledala 102 I | odtod!" je rekla mati in je pogledala sestro s čudnimi, 103 I | prosečimi očmi. ~"Kakor je božja volja," je odgovorila 104 I | Kakor je božja volja," je odgovorila sestra Cecilija 105 I | po mostovžu... ~Sestra se je vrnila, prinesla je kruha 106 I | Sestra se je vrnila, prinesla je kruha s surovim maslom in 107 I | nato se preoblečeš." ~Malči je popila vino, nato je slekla 108 I | Malči je popila vino, nato je slekla vso obleko do srajce 109 I | vso obleko do srajce in je oblekla rdeče karirano krilo, 110 I | pasom in naramnicami. Sedela je na postelji in je gledala 111 I | Sedela je na postelji in je gledala po sobi. Samo še 112 I | gledala po sobi. Samo še časih je smuknil k nji radoveden, 113 I | navadile nanjo, spet se je oglasil smeh, krik čvrljajoči, 114 I | podili vsekrižem. ~Hipoma se je ozrl širok, rdeč, razposajen 115 I | ti bo hotelo!" ~Malči se je prestrašila. Tista, ki jo 116 I | prestrašila. Tista, ki jo je ogovorila z rezkim glasom, 117 I | ogovorila z rezkim glasom, je sedela na nizkem stolčku, 118 I | nizkem stolčku, z rokama se je opirala ob slonice, kakor 119 I | imajo bogati fotelji; zibala je stolček od leve na desno, 120 I | močno in zelo hitro, ter se je tako pomikala naprej, ne 121 I | težkih copatah. Bližala se je postelji in Malči se je 122 I | je postelji in Malči se je bala, prijela se je za odejo 123 I | Malči se je bala, prijela se je za odejo z obema rokama 124 I | odejo z obema rokama in se je naslonila na vzglavnik. ~" 125 I | odgriznem ti nos!" ~Smeh je buknil po sobi. ~"Pusti 126 I | Pusti jo no, Lojzka!" se je oglasil od duri tenak, majhen 127 I | iz cunj. ~Od postelje, ki je stala tik duri, se je spustila 128 I | ki je stala tik duri, se je spustila tenka, tenčkena 129 I | tenčkena postavica; obraz je bil droben, majhne črne 130 I | so zakrivali čelo, nosek je bil malo privihan. ~"No, 131 I | jo, Lojzka!" ~Spustila se je od postelje in Malči si 132 I | od postelje in Malči si je mislila: glej, zdaj bo padla! 133 I | padla! Samo po eni nogi se je bližala, druga, v veliki 134 I | druga, v veliki črni copati, je visela čudno sključena in 135 I | visela čudno sključena in je segala tenki zdravi nogi 136 I | ni skakala, temveč drsala je tiho, čudovito hitro, sukala 137 I | levo in na desno, život pa je bil miren, malo sključen -- 138 I | majhen angel po sobi. ~To je bila Rezika, tretja Rezika, 139 I | tretja Rezika, zakaj bilo jih je še dvoje; služila je vsem, 140 I | jih je še dvoje; služila je vsem, nosila jim je na postelje 141 I | služila je vsem, nosila jim je na postelje kavo in juho 142 I | postelje kavo in juho in je pletla zjutraj lase neokretni 143 I | neokretni Francki. Njen obraz je bil samo tedaj prepaden 144 I | mati pride póte!" Tedaj se je skrila v kot in je gledala 145 I | Tedaj se je skrila v kot in je gledala izza posteljnjaka 146 I | prestrašenimi očmi... ~Prišla je k postelji in se je naslonila 147 I | Prišla je k postelji in se je naslonila s komolci na blazino. ~" 148 I | komolci na blazino. ~"Kako ti je ime, ti?" ~"Malči!" Vse 149 I | postelje, v mračnem kotu se je oglasil globok. zategnjen 150 I | šele imele. Pred tremi leti je umrla, tukaj je ležala poleg 151 I | tremi leti je umrla, tukaj je ležala poleg mene. Ponoči 152 I | ležala poleg mene. Ponoči je umrla, kričala je... oh... 153 I | Ponoči je umrla, kričala je... oh... Rezika, daj mi 154 I | tja z roko." ~Nekoliko se je vzdignila kuštrava glava 155 I | črni lasje; iztegnila se je roka, koščena, tenka kakor 156 I | tenka kakor klina. Pomočila je ustnice, glava je legla 157 I | Pomočila je ustnice, glava je legla počasi na blazino 158 I | odgovarjala veliko; sedela je trdno pokonci, obrvi strnjene, 159 I | trinajsterim sovražnikom... ~Mrak je legel, samo še visoko ob 160 I | rdeči žarki. Sestra Cecilija je odprla duri. ~"Večerja!" 161 I | se roke, kričeč glas se je vzdignil iz gruče in za 162 I | odprte. Večerna molitev je bila hitro pri kraju -- 163 I | in kakor trenotna senca je izginil iz obrazov resni 164 I | živahno in razposajeno. Malči je držala v naročju skledico 165 I | naročju skledico juhe. ~"Ali je juha dobra?" jo je vprašala 166 I | Ali je juha dobra?" jo je vprašala Lojzka in se je 167 I | je vprašala Lojzka in se je smejala z rdečimi, debelimi 168 I | zamorski zobje. ~"Dobra," je odgovorila Malči in je srebala 169 I | je odgovorila Malči in je srebala počasi, malo boječe, 170 I | kakor ob tuji mizi. ~Lojzka je dala svojo skledico Reziki 171 I | skledico Reziki in Rezika je izlila juho v posodo, kjer 172 I | izlila juho v posodo, kjer je bila umazana umivalna voda. ~" 173 I | Ti nedolžni otrok ti!" je vzdihnila Lojzka. "Če bi 174 I | jih pila!" ~Oglasila se je Tina, najstarejša, ki je 175 I | je Tina, najstarejša, ki je imela že štirinajst let. 176 I | že štirinajst let. Krepka je bila, obraz ji je bil zdrav 177 I | Krepka je bila, obraz ji je bil zdrav in rdeč, nekoliko 178 I | opirale ob stol; hodila je drugače kakor Lojzka: zibala 179 I | kakor Lojzka: zibala se je s stolom in z vsem životom 180 I | desne na levo in opirala se je z eno nogo; tako je ropotala 181 I | opirala se je z eno nogo; tako je ropotala bolj ter se premikala 182 I | Jej juho, Malči! Juha je dobra, samo Lojzka je hudobna... 183 I | Juha je dobra, samo Lojzka je hudobna... Ti, še juhe ne 184 I | le glej!" ~Obraz Lojzke je bil hipoma resen; pogledala 185 I | hipoma resen; pogledala je začudeno in je umolknila; 186 I | pogledala je začudeno in je umolknila; sedela je tiho 187 I | in je umolknila; sedela je tiho ob oknu, dokler niso 188 I | zlovoljne in otožne. ~Prišla je sestra Cecilija in je prižgala 189 I | Prišla je sestra Cecilija in je prižgala plinovo luč, ki 190 I | prižgala plinovo luč, ki je visela od stropa. Žareča 191 I | Žareča bela svetloba se je razlila po sobi. ~Slačile 192 I | Stoli so ropotali, časih je vzkriknilo -- ponesrečilo 193 I | vzkriknilo -- ponesrečilo se je kateri in padla je, ko se 194 I | ponesrečilo se je kateri in padla je, ko se je slačila; samo 195 I | kateri in padla je, ko se je slačila; samo strah je bil, 196 I | se je slačila; samo strah je bil, smejala se je sama 197 I | strah je bil, smejala se je sama in vse so se smejale. 198 I | Postelje so šumele, govorjenje je polagoma utihnilo, smejale 199 I | so še. ~Sestra Cecilija je stala sredi sobe. ~"Kje 200 I | stala sredi sobe. ~"Kje je Tončka? Tončka!" ~Glave 201 I | skrita za zagrinjalom, je stala Tončka. S počasnimi, 202 I | počasnimi, nerodnimi rokami je odgrnila zagrinjalo, prišla 203 I | odgrnila zagrinjalo, prišla je, glavo sklonjeno, obe roki 204 I | nestalno, brezizrazno. Tončka je bila slepa. ~"Kje si bila, 205 I | sestra Cecilija." ~Tončka je stala ob oknu uro za uro, 206 I | ob oknu uro za uro, kadar je bil lep večer in je gledala 207 I | kadar je bil lep večer in je gledala z velikimi, brezizraznimi 208 I | Vztrepetala so ji lica, kadar jo je pobožal sončni žarek. ~" 209 I | videla zunaj, Tončka?" jo je vprašala Lojzka. Tončka 210 I | ni odgovorila; slačila se je počasi in se je smehljala, 211 I | slačila se je počasi in se je smehljala, kakor da je bila 212 I | se je smehljala, kakor da je bila doživela nekaj čudovitega, 213 I | imamo spet novo? Malči ji je ime." Kakor da bi ji bile 214 I | bile roke obrnile glavo, se je ozrla Tončka naravnost k 215 I | naravnost k postelji, kjer je ležala Malči. ~"Dober večer, 216 I | Dober večer, Malči!" se je nasmehljala Tončka. Malči 217 I | nasmehljala Tončka. Malči se je komaj ozrla, trudne so ji 218 I | trudne so ji bile oči in vsa je bila trudna; dan je bil 219 I | vsa je bila trudna; dan je bil nemiren in dolg, kakor 220 I | dolg, kakor takrat, ko se je vozila po železnici od jutra 221 I | vami!" ~Sestra Cecilija je ugasnila luč. Glasu ni bilo 222 I | več od nikoder. Zašepetalo je še kdaj nalahko, kakor da 223 I | Malči ni spala. Mraz ji je bilo v novi postelji, bolela 224 I | novi postelji, bolela jo je glava in tudi rana na nogi 225 I | in tudi rana na nogi jo je skelela; zarezalo je časih, 226 I | jo je skelela; zarezalo je časih, da bi zavpila, zavzdihnila, 227 I | ali ni si upala. Tresla se je, odela se je do ust in je 228 I | Tresla se je, odela se je do ust in je sklenila roke 229 I | je, odela se je do ust in je sklenila roke pod srajco 230 I | srajco na prsih. ~Kakor je bolečina malo odnehala, 231 I | čudne, žalostne misli. Tiho je bilo, tiha bela svetloba 232 I | bilo, tiha bela svetloba je svetila skozi visoka okna. 233 I | ali košček neba, ki se je svetlikal nad črnimi strehami, 234 I | svetlikal nad črnimi strehami, je bil ves bel in bleščeč od 235 I | nasutih zvezd. ~Z obema rokama je tiščala odejo k sebi; strah 236 I | tiščala odejo k sebi; strah jo je bilo. Zgenilo se je časih 237 I | strah jo je bilo. Zgenilo se je časih tu, tam, zašumela 238 I | časih tu, tam, zašumela je blazina, zavzdihnilo je, 239 I | je blazina, zavzdihnilo je, zaječalo. ~Malči je bila 240 I | zavzdihnilo je, zaječalo. ~Malči je bila sama, izgubila se je 241 I | je bila sama, izgubila se je bila, sama kakor ponoči 242 I | Če bi poklicala mater, bi je ne slišala, nihče na svetu 243 I | slišala, nihče na svetu bi je ne slišal... Začela je moliti, 244 I | bi je ne slišal... Začela je moliti, ali besede so ji 245 I | težko, mučno ihtenje se je vzdigalo iz prsi, ustnice 246 I | se nategale, zaskelelo jo je v očeh. Spomnila se je bila 247 I | jo je v očeh. Spomnila se je bila na malega brata, ki 248 I | rdeča in potna. Na mater se je spomnila, ki sedi za mizo, 249 I | globoko kloni glava, obraz je svetel in rdeč od luči. 250 I | vsi, tudi kanarček se ji je zasmilil, ki je sedel tam 251 I | kanarček se ji je zasmilil, ki je sedel tam v kletki čisto 252 I | rumena kepa... Izpregovoriti je hotela, toda ozrla se je, -- 253 I | je hotela, toda ozrla se je, -- tišina vsenaokoli, bele 254 I | samoten črn gozd. ~Poljubila je svetinjico, zatisnila je 255 I | je svetinjico, zatisnila je oči. ~"Sveti angel varuh 256 I | moj -- --" ~Ali odeja se je stresala sunkoma, po licih 257 I | mogla braniti, ihtenje se je oglasilo po sobi. Obrnila 258 I | oglasilo po sobi. Obrnila je glavo in je pritisnila usta 259 I | sobi. Obrnila je glavo in je pritisnila usta na vzglavje. ~ 260 I | vzglavje. ~Od drugega okna je zašumelo, Tončka se je bila 261 I | okna je zašumelo, Tončka se je bila vzdignila v postelji 262 I | vzdignila v postelji in je poslušala s sklonjenim životom. 263 I | sklonjenim životom. Vstala je, šla je počasi po sobi, 264 I | životom. Vstala je, šla je počasi po sobi, v beli srajci 265 I | oči široko odprte. Prišla je k postelji, tipala je z 266 I | Prišla je k postelji, tipala je z roko po blazini, po odeji, 267 I | po odeji, doteknila se je Malčinih las. ~"Malči, ali 268 I | ali ne spiš?" ~Malči se je ozrla, od okna je padala 269 I | Malči se je ozrla, od okna je padala svetloba na droben, 270 I | smehljajoč obraz. Tončka jo je božala po laseh, po čelu, 271 I | jokaj, Malči!" ~In hotela ji je povedati nekaj lepega in 272 I | bo nedelja..." ~Malči se je nasmehljala sama -- jutri 273 I | bo nedelja. Komaj še se je malo ozrla, spreletelo jo 274 I | malo ozrla, spreletelo jo je toplo in trudno, oči so 275 I | zatisnile... In precej se ji je sanjalo nekaj zelo čudnega: 276 I | nekaj zelo čudnega: tam se je širil travnik, do kolen 277 I | širil travnik, do kolen je segala zelena trava in rdeče 278 I | cvetice so se klanjale. Sonce je sijalo in Malči se je igrala 279 I | Sonce je sijalo in Malči se je igrala z veliko rdečo žogo; 280 II | tri, štiri so ležale. Bilo je že blizu dveh, čakale so 281 II | čakale so gostov. ~Tončka je slonela ob oknu. Obrnila 282 II | slonela ob oknu. Obrnila se je proti sobi, obraz ji je 283 II | je proti sobi, obraz ji je bil svetel in rdeč, kakor 284 II | mislite, ali pride grofica?" je vprašala Lojzka s hudobnim 285 II | zaškripale duri. Prišla je najprej, takoj ob dveh, 286 II | oblečena ženska. Toliko da se je ozrla po sobi in da je pokimala 287 II | se je ozrla po sobi in da je pokimala z glavo. Stopila 288 II | pokimala z glavo. Stopila je k postelji, kjer je ležala 289 II | Stopila je k postelji, kjer je ležala Katica, bolna Katica; 290 II | bolna Katica; sklonila je glavo prav blizu k njenim 291 II | ni zmenil zanja. Prinesla je nekaj zavitega v papir, 292 II | ni videla Lojzka, ki se je časih ozrla, da bi bila 293 II | bila Katica jedla. Mati je imela rdeče oči, ko je odhajala, 294 II | Mati je imela rdeče oči, ko je odhajala, Katica pa se je 295 II | je odhajala, Katica pa se je obrnila k steni in ni govorila 296 II | govorila z nikomer. Grda je bila v obraz, velik nos 297 II | bila v obraz, velik nos je imela, potlačen kakor zamorka, 298 II | pepelnate lase; trinajst let ji je bilo morda šele, nad posteljo 299 II | morda šele, nad posteljo pa je bilo zapisano, da so jo 300 II | šestimi leti; ves život ji je bil z ranami pokrit in iz 301 II | ranami pokrit in iz ran je teklo neprestano. Tina, 302 II | Tina, štirinajstletna, je sedela sama v kotu med dvema 303 II | dvema posteljama; obraz ji je gorel, oči so gledale zamišljeno. ~ 304 II | gledale zamišljeno. ~Lojzka se je ozrla nanjo in zamežikala 305 II | ozrla nanjo in zamežikala je, kakor da bi ji bilo zableščalo 306 II | sonce v lica. ~"Edvard!" je zaklicala z mehkim, pojočim 307 II | pojočim glasom. ~Tina se je zdrznila, oprla se je z 308 II | se je zdrznila, oprla se je z rokama ob slonice in se 309 II | rokama ob slonice in se je napol vzdignila z životom; 310 II | životom; temna rdečica se ji je razlila po licih do vratu 311 II | po licih do vratu in oči je pokrila vlaga. Stisnila 312 II | pokrila vlaga. Stisnila je ustnice, nagnila je stolec 313 II | Stisnila je ustnice, nagnila je stolec sunkoma, zazibala 314 II | stolec sunkoma, zazibala se je z vsem životom naprej in 315 II | ropotoma proti mizi. Lojzka se je zasmejala na glas, s čudnim, 316 II | hripavim smehom, ročno je zibala stolček na desno 317 II | na desno in na levo ter je bežala. Tina se je ustavila 318 II | levo ter je bežala. Tina se je ustavila pri mizi, pogladila 319 II | ustavila pri mizi, pogladila si je z roko lase, ki so ji bili 320 II | bili padli preko čela in se je nasmehnila. Tudi Lojzka 321 II | nasmehnila. Tudi Lojzka je postala pri oknu in je gledala 322 II | Lojzka je postala pri oknu in je gledala Tini naravnost v 323 II | Zaškripala so vrata, prišlo je troje elegantno oblečenih 324 II | elegantno oblečenih dam, vsaka je imela v roki majhen papirnat 325 II | bodi Jezus Kristus!" se je oglasilo v pojočem zboru 326 II | od postelj. ~Prva dama je bila starikava, suhotna, 327 II | starikava, suhotna, imela je velik rdeč nos in na glavi 328 II | morda njeni hčeri. Počasi je slačila prva dama rokavice, 329 II | prva dama rokavice, stala je še pri durih ter se ozirala 330 II | nasmehom po sobi. ~"Kako vam je, otroci?" je vprašal nje 331 II | Kako vam je, otroci?" je vprašal nje tenki, nosljavi 332 II | nosljavi glas -- razlil se je po sobi kakor med. ~Lojzka 333 II | sobi kakor med. ~Lojzka se je poklonila in je odgovorila 334 II | Lojzka se je poklonila in je odgovorila z zelo ponižnim 335 II | Hvala Bogu, dobro nam je, gospa grofica!" -- Rezika 336 II | gospa grofica!" -- Rezika se je ozrla v stran, mežikala 337 II | ozrla v stran, mežikala je in ves obraz ji je bil napet 338 II | mežikala je in ves obraz ji je bil napet od pridržanega 339 II | pridržanega smeha. Lojzka pa je bila resna in niti trenila 340 II | niti trenila ni. ~Polahko je odvijala dama zavoj in se 341 II | odvijala dama zavoj in se je ozirala s hudomušnim pogledom: 342 II | prikazale pomaranče, četvero jih je bilo. ~"Daj mi nožek, Edit!" ~ 343 II | Mlada rdečenosa dama je odvezala pisano vrečico 344 II | odvezala pisano vrečico in je prinesla iz nje ličen bel 345 II | bel nožek. Starejša dama je stopila k mizi, lupila in 346 II | k mizi, lupila in rezala je pomaranče z gosposkimi kretnjami, 347 II | gosposkimi kretnjami, lepo je sukala tenka rdeča mezinca, 348 II | rdeča mezinca, ozirala se je izpod črnega klobuka po 349 II | delile koščke, iz katerih se je cedila sladka voda. ~"Bog 350 II | voda. ~"Bog poplačaj!" se je glasilo enakomerno, dolgo 351 II | zategnjeno, v taktu. Dama pa je opazovala obraze, brisala 352 II | opazovala obraze, brisala si je tenke prste ob robec, sladko 353 II | sladko razpoloženje se ji je smehljalo v dobrem srcu. ~ 354 II | v dobrem srcu. ~Ali nato je stopila sredi sobe, zasmejala 355 II | sredi sobe, zasmejala se je, vzdignila je roko. ~"Številka 356 II | zasmejala se je, vzdignila je roko. ~"Številka druga!" ~ 357 II | Mlada rdečenosa dama je odprla papirnat zavojček 358 II | tenki piškoti, četvero jih je bilo. ~"Daj mi nožek, Edit!" ~ 359 II | nožek, Edit!" ~Razrezala je piškote v čisto enake koščke, 360 II | postelje ter so delile. Dama je bila vsa rdeča, razžarjena 361 II | razžarjena od radosti in med se je cedil na tenkih ustnicah. ~" 362 II | najmlajša rdečenosa dama je odprla zavojček in prikazale 363 II | natanko štirinajst jih je bilo. Prijazna, smehljajoča 364 II | Prijazna, smehljajoča mamica je držala v naročju debelega 365 II | otroka v sami srajčki ter ga je pitala z majhno žličico. 366 II | majhno žličico. A pod podobo je bilo zapisano: "Katreinerjeva 367 II | vsaki po eno. Postajala je dama ob posteljah, ob mizi 368 II | ob posteljah, ob mizi in je božala drobne, sramežljive 369 II | sramežljive obraze. ~"Kako ti je, ljubo dete?" ~Prišla je 370 II | je, ljubo dete?" ~Prišla je do postelje, kjer je ležala 371 II | Prišla je do postelje, kjer je ležala Malči. ~"Ah, glej, 372 II | še nisem videla! Kako ti je ime, ljubo dete?" ~"Malči." " 373 II | moliš za dobrotnike?" ~Malči je povesila oči in je molčala. 374 II | Malči je povesila oči in je molčala. Izpod trepalnic 375 II | molčala. Izpod trepalnic je videla Lojzko, ki se je 376 II | je videla Lojzko, ki se je bila pravkar spačila tam 377 II | spačila tam zadaj; in Malči se je zdelo dobro, da se je Lojzka 378 II | se je zdelo dobro, da se je Lojzka spačila. ~Pred durmi 379 II | Lojzka spačila. ~Pred durmi je stala sestra Cecilija, roke 380 II | smehljaj sestre Cecilije je bil Malči pogodi. ~"Premisli, 381 II | Premisli, ljubo dete," je govorila dama, "da to pozemsko 382 II | vsega hudega --" ~Dama se je ozrla, sestra Cecilija se 383 II | ozrla, sestra Cecilija se je umaknila, odprle so se duri 384 II | duri na stežaj... Hipoma se je spremenil obraz rdečenose 385 II | obraz rdečenose dame, trd je bil in jezen, tenke ustnice 386 II | nosu. S krepkimi koraki je premerila sobo, krepko sta 387 II | spremljevalki njeni; pred durmi se je poklonila sestra Cecilija, 388 II | Hvaljen bodi Jezus Kristus!" je zapelo štirinajst glasov. ~ 389 II | štirinajst glasov. ~Prišla je bila velika, debela ženska, 390 II | iz testa. Nasmehnila se je hudobno, ko je bila ugledala 391 II | Nasmehnila se je hudobno, ko je bila ugledala rdečenoso, 392 II | damo in podbradek se ji je nalahko stresel in se je 393 II | je nalahko stresel in se je tresel še ves čas, ko so 394 II | so se duri. ~Velik zavoj je nosila v roki debela dama. 395 II | roki debela dama. Sedla je takoj, položila je zavoj 396 II | Sedla je takoj, položila je zavoj na kolena in si je 397 II | je zavoj na kolena in si je brisala z robcem potno čelo, 398 II | obdrgnjeno od klobuka, ki je visel globoko v obraz. ~" 399 II | Podobice in olupke." ~Dami se je zasvetil obraz, kakor da 400 II | nekaj zelo prijetnega. ~"To je skopost, grofovska skopost... 401 II | Náte, otroci!" ~Odvezala je zavoj in prinesla je na 402 II | Odvezala je zavoj in prinesla je na dan kolačev, jabolk, 403 II | pomaranč, bonbonov; velik kup je bil na mizi. ~"Sestra Cecilija, 404 II | delite!" ~Sestra Cecilija je pokleknila pred nizko mizo 405 II | pokleknila pred nizko mizo in je delila. Nad radovednimi, 406 II | široke bele perotnice. ~Dama je sedela na stolu, velika, 407 II | skoro prosečim pogledom je iskala pogleda sestre Cecilije, 408 II | sestre Cecilije, uprla se je vanj, obraz je lezel v okrogle 409 II | uprla se je vanj, obraz je lezel v okrogle gube, podbradek 410 II | okrogle gube, podbradek se je tresel, stresalo se je vse 411 II | se je tresel, stresalo se je vse ogromno telo. ~"Take 412 II | kakor sveti Miklavž... Meni je dolžna meso še od lanskega 413 II | Sestra Cecilija se je tiho nasmehnila, poklonila 414 II | nasmehnila, poklonila se je in je šla proti durim. Dama 415 II | nasmehnila, poklonila se je in je šla proti durim. Dama je 416 II | je šla proti durim. Dama je sedela na stolu, debela, 417 II | debela, silna, smehljala se je, gledala je proseče po sobi. 418 II | smehljala se je, gledala je proseče po sobi. Ali nihče 419 II | žalostni obrazi. Malči je ležala, ob zglavju je slonela 420 II | Malči je ležala, ob zglavju je slonela mati; prinesla je 421 II | je slonela mati; prinesla je kolačev in pečenega mesa. 422 II | pečenega mesa. Izpraševala je, ali Malči je bila razmišljena 423 II | Izpraševala je, ali Malči je bila razmišljena in je gledala 424 II | Malči je bila razmišljena in je gledala po sobi. ~Tiho je 425 II | je gledala po sobi. ~Tiho je sedela Tina, obraz žareč, 426 II | uprte na duri. Stresla se je, nagnila je glavo in se 427 II | Stresla se je, nagnila je glavo in se je ozrla v stran. 428 II | nagnila je glavo in se je ozrla v stran. Prišlo je 429 II | je ozrla v stran. Prišlo je troje žensk, z njimi je 430 II | je troje žensk, z njimi je prišel mlad fant. Šli so 431 II | preko sobe do okna, kjer je sedela ob postelji Pavla 432 II | ob postelji Pavla ter jih je pozdravljala od daleč z 433 II | z veselimi očmi. ~Pavla je živela samotno, govorila 434 II | z nikomer, edina židovka je bila v sobi. Pomikala se 435 II | bila v sobi. Pomikala se je težko s stolom in če je 436 II | je težko s stolom in če je prišla do mize, je sopla 437 II | in če je prišla do mize, je sopla in čelo ji je bilo 438 II | mize, je sopla in čelo ji je bilo potno. Njene oči so 439 II | hrastave in zelo otekle. Dala je roko materi, sestram in 440 II | pri tujih ljudeh. ~Edvard je bil mlad fant, obraz mu 441 II | bil mlad fant, obraz mu je bil čisto ženski, mehak, 442 II | kodrastih, židovskih las se je svetilo čelo kakor od mramorja; 443 II | in mirno po sobi. Klobuk je držal z obema rokama na 444 II | rumenega usnja. ~Stopil je k Tini in se je nalahko 445 II | Stopil je k Tini in se je nalahko nasmehnil. ~"Kako 446 II | nalahko nasmehnil. ~"Kako je, Tina?" ~Njegov mirni pogled 447 II | Tina?" ~Njegov mirni pogled je legel na njene lase, na 448 II | lase, na njen obraz, počasi je zdrsnil na njene polvzcvetele 449 II | skrčene pod krilom. Tina je trepetala, dihala je težko. 450 II | Tina je trepetala, dihala je težko. Obrnil se je in se 451 II | dihala je težko. Obrnil se je in se je vrnil počasi k 452 II | težko. Obrnil se je in se je vrnil počasi k sestram. ~" 453 II | počasi k sestram. ~"Edvard!" je zaklicala Lojzka od okna. 454 II | Edvard!" ~Zasmejal se je tudi on in je stopil k Lojzki. 455 II | Zasmejal se je tudi on in je stopil k Lojzki. Ko ji je 456 II | je stopil k Lojzki. Ko ji je pogladil z roko bujne, plave 457 II | roko bujne, plave lase, je nagnila glavo in se je ozrla 458 II | je nagnila glavo in se je ozrla izpod njegove bele, 459 II | bele, ozke roke na Tino, ki je sedela globoko sklonjena, 460 II | oči žareče... ~Pavla se je dolgočasila. Pričakovala 461 II | dolgočasila. Pričakovala je nestrpno mater in sestre 462 II | sestre in brata, ali ko jih je ugledala med durmi, si je 463 II | je ugledala med durmi, si je zaželela, da bi se vrnili... 464 II | bi se vrnili... In zunaj je bil lep jesenski dan, nebo 465 II | lep jesenski dan, nebo se je svetilo nad lepo pokrajino 466 II | skozi okno -- tam zunaj se je svetil prelep jesenski dan... 467 II | jesenski dan... Pavla se je ozrla na obraz materin, 468 II | brata in zasmejalo se ji je srce od tihe hudobnosti. ~" 469 II | so molčale, zunaj pa se je že nagibal dan, že so plavale 470 II | zunaj po zidu gor... Opazila je Pavla zloben, sovražen pogled, 471 II | sovražen pogled, ki se je zasvetil v očeh kakor nož. ~" 472 II | do šestih!"... ~Po sobi je plavala Rezika, tenka, tiha, 473 II | dih. ~"Rezika, -- mati!" je zaklicala Lojzka. Rezika 474 II | zaklicala Lojzka. Rezika je prebledela in se je oklenila 475 II | Rezika je prebledela in se je oklenila postelje z obema 476 II | veselo zasmejale. ~Prišel je postaren, slabo oblečen 477 II | človek, suh in slaboten. Roke je imel velike, nerodne, črne 478 II | črne od dela. Obraz mu je bil zelo bled in upal, oči 479 II | trepalnice gole. ~Rezika je vzpela roke visoko in se 480 II | vzpela roke visoko in se ga je oklenila, kakor da bi mu 481 II | splezati do obraza. Pobožal jo je po licih in njen drobni 482 II | in njen drobni obrazek se je čisto skril v veliki črni 483 II | njegovih suhih, izjedenih lic je šinil žarek; čudno je bilo, -- 484 II | lic je šinil žarek; čudno je bilo, -- kakor da bi se 485 II | Dobro, oče!" ~"Lepo je tukaj, Rezika... prijetno 486 II | tukaj, Rezika... prijetno je tukaj..." ~Ozrl se je naokoli, 487 II | prijetno je tukaj..." ~Ozrl se je naokoli, z motnim, hrepenečim 488 II | prinesel, Rezika." ~Izvlekel je iz žepa jabolko, držal ga 489 II | iz žepa jabolko, držal ga je visoko, da ga Rezika ni 490 II | Rezika ni mogla doseči in se je smejal kakor otrok. ~"No, 491 II | No, dajte, oče, dajte!" je prosila Rezika s pol jokajočim 492 II | jokajočim glasom, ali srce se ji je smejalo s sladkim, razumnim 493 II | razumnim smehom, zato ker se je oče smejal. Tako je bil 494 II | ker se je oče smejal. Tako je bil ubog in majhen in truden, 495 II | kakor mati... ~Praznila se je soba, zagrnili so že okna 496 II | so prižgali luč. "Šest!" je zaklicala sestra Cecilija 497 II | durih. ~Bolna Katica, ki je ležala na postelji ob durih, 498 II | na postelji ob durih, se je zgenila in je vzdignila 499 II | durih, se je zgenila in je vzdignila počasi levo roko 500 II | prsi, do obraza. Desnica je ležala mrtva na životu. ~"