Part

 1 I   |            polumrak je bil v sobi. Ob stenah postelja ob postelji,
 2 I   |           sobi. Ob stenah postelja ob postelji, štirinajst jih
 3 I   |            nesla k prazni postelji ob oknu. ~"Tako, Malči, to
 4 I   |             z rokama se je opirala ob slonice, kakor jih imajo
 5 I   |           je legel, samo še visoko ob stropu so se svetili rdeči
 6 I   |         počasi, malo boječe, kakor ob tuji mizi. ~Lojzka je dala
 7 I   |         mesnate roke so se opirale ob stol; hodila je drugače
 8 I   |          umolknila; sedela je tiho ob oknu, dokler niso prižgali
 9 I   |           v posteljah. ~"Tončka!"  Ob oknu, skrita za zagrinjalom,
10 I   |            Kje si bila, Tončka?" ~"Ob oknu, sestra Cecilija." ~
11 I   |        Cecilija." ~Tončka je stala ob oknu uro za uro, kadar je
12 II  |         gostov. ~Tončka je slonela ob oknu. Obrnila se je proti
13 II  |           Prišla je najprej, takoj ob dveh, bleda, slabo oblečena
14 II  |     zdrznila, oprla se je z rokama ob slonice in se je napol vzdignila
15 II  |          dami sta stali poleg nje, ob desni in ob levi. ~Nato
16 II  |       stali poleg nje, ob desni in ob levi. ~Nato so hodile okoli
17 II  |          brisala si je tenke prste ob robec, sladko razpoloženje
18 II  |          po eno. Postajala je dama ob posteljah, ob mizi in je
19 II  |    Postajala je dama ob posteljah, ob mizi in je božala drobne,
20 II  |         staro prodajalnico, no, in ob tistem času..." ~Sestra
21 II  |         pogostoma. Matere so stale ob posteljah, dolgočasni, žalostni
22 II  |           obrazi. Malči je ležala, ob zglavju je slonela mati;
23 II  |            do okna, kjer je sedela ob postelji Pavla ter jih je
24 II  |         močne, delavske roke oprte ob stol, oči žareče... ~Pavla
25 II  |     ostanite do šestih!" ~Stale so ob postelji in so molčale,
26 II  |           ki je ležala na postelji ob durih, se je zgenila in
27 II  |      prijela je robeč, ki je ležal ob robu postelje in je obrisala
28 II  |       kakor nerodno-zloben netopir ob zori in sonce se je smejalo
29 II  |          kotu, obe roki naslonjeni ob posteljo, glavo med rokami. ~"
30 II  |            začudeno, zgenilo se je ob ustnicah, kakor spomin,
31 II  | skrivnostnega... ~Sedela je trudna ob postelji in ni govorila
32 III |           kor; nobene luči ni bilo ob zidu, komaj so se razločevala
33 III |          je bila mrtvaška lobanja. Ob odru so gorele sveče na
34 III |       sveče na srebrnih svečnikih, ob vsaki strani po troje. ~
35 III |            po vseh kotih kapelice, ob stranskih oltarjih, po koru
36 III |       grbavo Brigito, ki je sedela ob postelji, rumen in zloben
37 III |      ugasnila luč. Ančka je ležala ob oknu, na tvoji postelji,
38 III |      sedela blizu okna, slonela je ob postelji; žalostna je bila,
39 III |               In ko je zadelo kolo ob velik kamen in se je voz
40 III |           začudim. Čisto pod mano, ob oglu moje postelje, leži
41 III |          umreti. ~Rezika je zadela ob mizo, ob stol, kakor pijana
42 III |          Rezika je zadela ob mizo, ob stol, kakor pijana je bila. "
43 III |          okna, zmerom bolj kvišku. Ob oknu pa se je spremenilo,
44 IV  |           je obesila kletko na zid ob okno prav poleg Malčine
45 IV  |          kakor da bi brusil britev ob pili. ~"Zakaj pa se jeziš,
46 IV  |          videl. Toda na posteljah, ob mizi je bilo vse kakor zmerom,
47 IV  |       pognal proti oknu, udaril je ob steklo in je padel na polico.
48 IV  |           sedela Malči, roké uprte ob blazine, oči široko odprte,
49 IV  |       takoj je poskočil, butnil je ob okno z glavo, z vsem majhnim
50 IV  |           kakor da bi bil s pestjo ob okno. ~"Pa skoči ven! No,
51 IV  |  poskakovalo je neprestano, tekalo ob oknu, poskakovalo in padalo. ~
52 V   |           videle po sobi: postelja ob postelji, skuštrane glave,
53 V   |         životu. Skrila se je v kot ob stopnicah in je čakala noči.
54 V   |         mostovž je bil teman, samo ob oknu, ki je gledalo z mrkim
55 V   |        silno pestjo, glava je bíla ob tla, ob zid, čudno je drsala
56 V   |      pestjo, glava je bíla ob tla, ob zid, čudno je drsala bolna
57 V   |            zaželela in obšla jo je ob tej želji neznana sladkost.
58 V   |    sladkost. Vse je dozorelo v nji ob tisti uri, tisto noč. "Kakšna
59 V   |          je, prikazalo se je nekaj ob zidu, ziblje se, ziblje,
60 V   |            Zašumelo je na postelji ob oknu; Malči je bila zavzdihnila
61 V   |      spoznala mrtvašnico. Postelja ob postelji, rakev ob rakvi.
62 V   |        Postelja ob postelji, rakev ob rakvi. In mrtveci vstajajo,
63 V   |        sestra Cecilija, postala je ob postelji. Njen obraz je
64 V   |            se ni zmenil; butalo je ob okno neprestano... ~Kaj
65 V   |             obzidanega vsenaokoli? Ob tistem času, ko se je Tina
66 V   |         sta sedela na klopi, glavo ob glavi, roko v roki. Nista
67 V   |       imela takrat štirinajst let; ob njenem godu je bilo, ko
68 V   |        sedela fant in dekle, glavo ob glavi, roko v roki in sta
69 V   |           Sestra Cecilija je stala ob durih, njene oči so bile
70 V   |          kakor takrat, ko je butal ob okno anarhist... ~Tina je
71 V   |          dekle, roko v roki, glavo ob glavi. Ali vrata vanj so
72 V   |         obsojenega. Tina je sedela ob postelji, čakala je, da
73 V   |          dna... ~Zjutraj sta stala ob postelji sestra Cecilija
74 VI  |         bíla s pestjo. Dobivala je ob praznikih slaščic, kolačev,
75 VI  |         očeta v prsa, da je udaril ob steno, potem pa se je zgrudil
76 VI  |            proti očetu, ki je stal ob steni in se je tresel od
77 VI  |    potihoma in je šla v kuhinjo... Ob nedeljah je bila Brigita
78 VI  |         šel drugič mimo, je postal ob postelji. Glava mu je klonila,
79 VI  |           in je gledala skozi okno ob zimskih nočeh... ~Tudi Malči
80 VI  |        pozlačen braslet za pestjo. Ob nedeljah zvečer je bilo
81 VI  |          je slonela časih na večer ob oknu in je gledala z napetim
82 VII |          skozi zaprto okno in sedé ob posteljah, hodijo po sobi
83 VII |           v sobo. Tončka je ležala ob robu postelje na odeji,
84 VIII|           sonce in Tončka je stala ob oknu. Roke, ki so jo božale
85 VIII|           od daleč, kadar je stala ob oknu in je sijalo sonce... ~
86 VIII|         bil oče tako strašen kakor ob tistem času; ljudje so prihajali
87 VIII|           je zaropotalo in udarilo ob tla z vsem telesom. Duri
88 VIII|       mislila. Ali Lucija je stala ob oknu in je gledala na cesto;
89 VIII|          kanarčka, ki je bil butil ob okno in padel na polico
90 IX  |           tenke roke so se opirale ob blazino in gledala je skozi
91 IX  |      gledale še nemirno njene oči. Ob postelji sta bili mati in
92 IX  |      ubogem telesu in je jokala... Ob tistem času je bil obraz
93 IX  |            pojde z nami." -- "Lani ob tem času smo bile že zunaj,
94 IX  |            tudi če bi se ne ozrla. Ob pravem času je prišla mati