Part

 1 I   |        Mati je zajokala. Bila je že pri durih in se je vrnila,
 2 I   |        skoro hudoben pogled, ali že so se bile navadile nanjo,
 3 I   |         najstarejša, ki je imela že štirinajst let. Krepka je
 4 II  |         štiri so ležale. Bilo je že blizu dveh, čakale so gostov. ~
 5 II  |          molčale, zunaj pa se je že nagibal dan, že so plavale
 6 II  |         pa se je že nagibal dan, že so plavale sence na nebu,
 7 II  |        sence na nebu, plezale so že tam zunaj po zidu gor...
 8 II  |          se je soba, zagrnili so že okna in so prižgali luč. "
 9 III |        Pavla, židovka, vsa potna že in trudna; opirala se je
10 III |   vzdramila. Bolj svetlo je bilo že na koru in doli v kapelici,
11 III |       proti durim, ki so se bile že davno zaprle za sestro nadzornico.
12 III |         ležala na svoji postelji že dolgo let, zapisano je bilo
13 III |          mene, pa je imela morda že štirinajst let... Nekoč
14 III |          Zvečer je bilo, vse smo že ležale in sestra Cecilija
15 III |        na prste. ~"Koliko jih je že umrlo?... Dvanajst jih je
16 III |     mogla zaspati zvečer; ko smo že vse spale, je še zmerom
17 III |   majhnim zvončkom. Vsa bolna je že bila in suha, komaj se je
18 III |         more spati, toda glejte, že se je danilo. Ozrem se s
19 III |        mislila Minka, ki je bila že zdavnaj pozabila nanj. Spomnila
20 III |         je bil skoro. Tina se je že oblačila, Rezika je sedela
21 IV  |           Ni bilo še potrkalo in že je bil v sobi njegov bolni
22 IV  |          Cecilija in kanarček. ~"Že dobro vidim, Katica, že
23 IV  |          Že dobro vidim, Katica, že vidim čisto dobro! Kakšne
24 IV  |         V poslednjem trenotku -- že se je bila iztegnila silna
25 IV  |      kako je potrkavala na okno. Že je bila osmukala drevje
26 IV  |          reki tam gori, ki se je že pokrivala s svetlim ledom. ~
27 IV  |        pot -- cepet, cepet -- in že je bil pod posteljo. ~"Kje
28 IV  |       Komaj se je Malči zavedla. že je štrbunknilo na tla in --
29 IV  |         je po kotih, vso sobo je že preromal in vsevprek; če
30 IV  |         Cecilija ni hotela. ~"Si že poišče drobtin pod mizo;
31 IV  |        padal je bolj težko, bolj že na prsa in na glavo kakor
32 IV  |         še poskočil -- ali glej, že ni bilo ničesar več, niti
33 IV  |         več zmenile zanj, luč je že gorela, napravljale so se
34 V   |    povede s seboj. Mraz je bilo, že je legla noč. mostovž je
35 V   |         krilo, rdeče obrobljeno. Že so bile zvezde blizu, skoro
36 V   |          so se bližali, skoro je že razločevala besede in ni
37 V   |         spanja ni bilo...  Dolgo že ni bilo spanja, nič lepih
38 V   |        jo bili prinesli. Bilo je že dolgo od tega, celo življenje
39 V   |        njeno telo je bilo močno, že pol razvito; obraz je bil
40 V   |       spoznala je njegove korake že iz nerazločnega šuma na
41 V   |         bela roka se je bližala, že se je doteknila njenega
42 V   |       kakor da bi bila od nekdaj že natanko določena; tista
43 V   |  šepetanje na posteljah in se je že oglašalo odtod, odondod
44 V   |          vzpenjale zmerom višje. Že je slišala Tina besede,
45 VI  |    Lojzko, ki je ležala na zofi, že slečena in odeta. Oče se
46 VI  |      naročje. In punčka je pila, že so bila rdeča njena lica,
47 VI  |         so hiše, komaj dozidane, že stare in čemerne. Stanovali
48 VI  |        se je smejala. Ko je bilo že pozno, so objemali mater
49 VI  |        je okrenil, ali ko je bil že pri durih, se je vrnil,
50 VI  |       proti durim in oče je šel. Že je bilo mnogo ljudi, tudi
51 VI  |   prestrašila. Tako daleč je bil že dom in izgubljal se je zmerom
52 VI  |       svetilka zaspano, pozno je že, morda že polnoči. Na postelji,
53 VI  |      zaspano, pozno je že, morda že polnoči. Na postelji, v
54 VI  |      kapajo solze in neprestano, že so bile izdolble dvoje strug
55 VI  |         vzbudila, je sedela mati že za mizo; oči so bile malo
56 VI  |         svetilka, zunaj pa se je že dvigala meglena zora, je
57 VI  |     Pripovedovala je mati, da je že čisto blizu drugo življenje;
58 VI  |          noč -- kakor da bi bilo že jutri, se mi zdi. Potem
59 VI  |       pohištvo si napravimo. Jaz že vem, kako nam uredim stanovanje,
60 VI  |       uredim stanovanje, vse sem že premislila natanko..." In
61 VI  |        stanovanje. Vse je videla že tako jasno pred sabo, kakor
62 VI  |        pred sabo, kakor da bi se že sprehajala po lepo urejenih
63 VI  |     zmerom, da se vrne. Dolgo je že bilo, minilo je že leto,
64 VI  |      Dolgo je že bilo, minilo je že leto, dvoje let je minilo;
65 VII |         zemlji. ~Jaslice so bile že napravljene. Pred njimi
66 VII |       obrazov, prezgodaj zrelih, že razoranih, so gledale oči,
67 VII |   pričakovanja, polne spoznanja. Že se je jasnilo od daleč:
68 VII |  utihnilo na koridorju, daleč je že bila procesija, samo iz
69 VII |         da bi ne videli, kako se že sveti zunaj, kako se užigajo
70 VII |          luči vsepovsod, kako se že glase pesmi od vzhoda in
71 VIII|                            VIII  Že so bila okna odprta, kadar
72 VIII|    njenimi lasmi... Ali blizu je že bilo veselo zmagoslavno
73 VIII|          jih je čutila na licih; že niso bili več tihi, materinski --
74 VIII|       Poslušala je in slišala je že od daleč pesem velikonočnih
75 VIII|          privadila katere, se je že poslovila, nanagloma, zgodilo
76 VIII|          bila starejša, imela je že dvajset let, prsi velike
77 VIII|           Glej, potipaj, kako se že dvigajo moje prsi... ali
78 VIII|          denar... Pet mesecev ga že ni bilo pri meni, nisem
79 VIII|         bila pot in daleč je bil že dom z vso temno in zaduhlo
80 IX  |    vabilo... ~Njeno telo je bilo že čisto skopnelo. Tenke, skrivljene
81 IX  |     življenje. Mnogo jih je bilo že lani tam in pripovedovale
82 IX  |             V železniške vozove; že vriska vlak, že je zaropotalo,
83 IX  |          vozove; že vriska vlak, že je zaropotalo, stresel se
84 IX  |        Lani ob tem času smo bile že zunaj, in ni bilo takega
85 IX  |     kakor je letos. Zunaj je pač že vse zeleno, vse že v cvetju." -- "
86 IX  |        je pač že vse zeleno, vse že v cvetju." -- "Zakaj ne
87 IX  |    neizmeren vrt... ~Komaj se je že danilo, je zašumelo skrivnostno
88 IX  |           ko je treba na pot... ~Že so bile vse oblečene, premikale
89 IX  |            Na pot, na pot! Komaj že čaka sonce, rože diše in
90 IX  | pogrezala dolina, tam gori pa so že goreli hribi, sonce je prihajalo
91 IX  |     prihajalo procesiji naproti, že so se lesketali mu lasjé,