Part

 1 I   |        mrzlih stenah je zasijalo za hip jesensko sonce. Za steklenimi
 2 I   |  zasijalo za hip jesensko sonce. Za steklenimi durmi, v sobi
 3 I   |       svoje bele deviške prsi... Za njó, v temnem ozadju, je
 4 I   |        se je bala, prijela se je za odejo z obema rokama in
 5 I   |          je vzdignil iz gruče in za njim so se oglasili mrmrajoči,
 6 I   |        Tončka!"  Ob oknu, skrita za zagrinjalom, je stala Tončka.
 7 I   |      Tončka je stala ob oknu uro za uro, kadar je bil lep večer
 8 I   |          se je spomnila, ki sedi za mizo, pred svetilko, in
 9 II  |         In, Malči, ali kaj moliš za dobrotnike?" ~Malči je povesila
10 II  |         sobo, krepko sta stopali za njo spremljevalki njeni;
11 II  |        Šest!"  Zaprle so se duri za življenjem in zgodilo se
12 II  |     rdečepikasti plašč je vihral za njim, kakor za dolgočasnim
13 II  |         je vihral za njim, kakor za dolgočasnim klovnom, ki
14 II  |     hodil bel angel, prijemal je za roko uboge mlade duše, glej,
15 III |       oslono so bile nizke klopi za klečanje, a oslona sama
16 III |          se bile že davno zaprle za sestro nadzornico. Ni jih
17 III |         bežati, ker me je držalo za noge. In takrat, pomislite,
18 III |          bilo, ko smo se peljale za pogrebom. Ali se spominjaš,
19 III | Naslikano na debel papir otrokom za kratek čas. Ljudje so hodili
20 III |       jedli, kaj bodo pili; tudi za obleko so skrbeli in za
21 III |          za obleko so skrbeli in za čevlje celo. "Hm, hm!" Tako
22 III |         iz lesa; potegne se malo za vrvico, hop -- pa se vzdignejo
23 III |        in smešen. Prijemal se je za glavo: "Oh-oh-oh!" -- kakor
24 III |       oblačila, Rezika je sedela za mizo in si je pletla lase.
25 IV  |        kletke, držal se krčevito za mrzle žice ter gledal nizdol.
26 IV  |        Nato je malo zletel, samo za pedenj po sobi in brž v
27 IV  |          sta bili ustvarjeni pač za samo ubijanje, za mračna
28 IV  | ustvarjeni pač za samo ubijanje, za mračna hudodelstva. In vse
29 IV  |   prijetno, jezil se malo, zapel za kratek čas, pozobal drobtino
30 IV  |        in jezno; držal je Katico za roko, da jo je bolelo. Sestra
31 IV  |    Vrabec!" ~Vrabec se ni zmenil za nikogar. Zelo mlad je še
32 IV  |          in se je vozila po sobi za njim; cepetal je naokoli
33 IV  |       proti oknu, ali zdaj komaj za ped visoko; padal je bolj
34 IV  |          zagrnila je vse. ~Komaj za palec visoko je še poskočil --
35 V   |           mamca je bila, ki sedi za pečjó in pripoveduje bajke
36 V   |         vstal je otrok in je šel za starko-čarovnico, po globokem
37 V   |       kamor ga je vabila, je šel za njo, trepetajoč od mraza,
38 V   |         hrepenenja. Šel je otrok za starko, skozi zimski gozd;
39 V   |     počasi, bolna noga je drsala za njo kakor mrtva. Tiščala
40 V   |         drugo življenje je bilo; za črnim zagrinjalom je zdaj,
41 V   |       odmakne komaj časih, komaj za trenotek -- takrat, kadar
42 V   |         otrok je vstal in je šel za njó, kamor ga je vabila,
43 V   |          njeno srce ter ga ranil za zmerom... ~Tina je imela
44 V   |         da bi bila njegova dekla za zmerom... Zaprle so se duri,
45 V   |         vrata vanj so zaklenjena za zmerom. Pred velikimi železnimi
46 V   | odklenila bi se nikoli. Zavržena za zmerom, mrtvašnica je večna! ~
47 VI  |          Lojzko, če bi šla domov za praznike. ~"Ne!" je odgovorila
48 VI  |    pravico? Zase naj se briga in za svoj rdeči nos... Kadar
49 VI  |       vprašala Lojzko, če bi šla za praznike domov. ~"Ne!" je
50 VI  |      domov. Ko so se zaprle duri za gospodom, za damo, so se
51 VI  |         zaprle duri za gospodom, za damo, so se zaničljivo napele
52 VI  |         gledala mati. Sedela sta za mizo, svetilka je gorela
53 VI  |         zasmejal in jo je prijel za roko. ~"No, le dalje, punčka,
54 VI  |         je šlo in oči so gledale za njim brez sočutja, polne
55 VI  |     sonce, ali izginilo je takoj za visoko streho, zakaj dvorišče
56 VI  |         delala veliko; sedela je za mizo in se je veselo razgovarjala,
57 VI  |          je bil doma in je sedel za mizo, ko je prišla iz druge
58 VI  |      govoril in še duri ni zaprl za sabo. Ko se je vrnila ženska,
59 VI  |       tedaj so gledale njene oči za njim, koder je hodil, bale
60 VI  |          zdrznil se je v spanju. Za mizo sedi mati in šiva,
61 VI  |       rokavice, pozlačen braslet za pestjo. Ob nedeljah zvečer
62 VI  |      vzbudila, je sedela mati že za mizo; oči so bile malo rdeče,
63 VI  |       čas... Prijela se je časih za glavo z obema rokama, ovila
64 VI  |        celo ponoči, ko je sedela za mizo in je gorela svetilka,
65 VI  |   življenje; ustavila se je roka za trenotek, udarilo je bilo
66 VI  |     sencih in mati se je prijela za glavo. "Tako bi ne mogla
67 VI  |         človek mogel... tako noč za nočjo. Ampak ozre se na
68 VI  |  njegovem slovesu je delala mati za mizo; solze so tekle tiho,
69 VII |     prodaja oskrunjeno življenje za oskrunjena srca. Kogar se
70 VII |     polsanjah svoj glas in se je za hip vzdramila. Tiho je bilo;
71 VII |       lagala, ki jo je bil kupil za denar siromaka, dar sočutne
72 VII |          v gosposko hišo... Samo za hip se je bila zavedla Malči
73 VII |          in se ni brigala več ne za damo, ne za gospoda, niti
74 VII |       brigala več ne za damo, ne za gospoda, niti ozrla se ni
75 VIII|       zaradi stranke vas pustimo za zdaj še pri miru..." Nikoli
76 VIII|      ženska, in moški so gledali za njo. Lucija je hodila v
77 VIII|      kakor da je bila stopila še za stopnico dol, kjer so vse
78 VIII|         ponujaj prsi, saj hodijo za tabo!" Vsa uboga in beraška
79 VIII|       ženska nekoč in je prosila za moža, pisarja, ki je bil
80 VIII|      dobro je!" in je zaprl duri za njo. Tedaj je pač ugledal
81 VIII|      Tončka otrok in je tožila: "Za en mesec samo me je vzel;
82 VIII|        en mesec samo me je vzel; za zmerom moj denar... Pet
83 VIII|       Prihajal je še zmerom, dan za dnem, in Tončka se ni mogla
84 VIII|     molčé in zaprl je duri mirno za sabo, kakor da bi se bil
85 IX  |           prijela je časih mater za roko in jo je stisnila v
86 IX  |           prikazale so se hraste za ušesi, otekle so nenadoma
87 IX  |    gledala dol ter se smehljala; za plotom pa je stala gospa
88 IX  |        da ne pojde z njimi, niti za trenotek je ni obšel strah.