Part

 1 I   |            zdelo se ji je, kakor da ga še nikoli prej ni videla;
 2 II  |           otroka v sami srajčki ter ga je pitala z majhno žličico.
 3 II  |            vzpela roke visoko in se ga je oklenila, kakor da bi
 4 II  |           je iz žepa jabolko, držal ga je visoko, da ga Rezika
 5 II  |              držal ga je visoko, da ga Rezika ni mogla doseči in
 6 II  |             majhen in truden, da bi ga spravila v gorko posteljo
 7 II  |       spravila v gorko posteljo ter ga prekrižala kakor mati... ~
 8 II  |             dolgočasnim klovnom, ki ga preganja nezadovoljno objestno
 9 III |            bil do polovice poln ter ga je ponudila Minki. Ali Minki
10 IV  |             bil in neumen in zmerom ga je bilo strah; tudi pel
11 IV  |         prosil milosti. ~"No, pusti ga! Pa naj bo babica!" se je
12 IV  |              se je vdala Pavla. "Ni ga treba dražiti, zbolel bo!" ~
13 IV  |          bolj je opazoval, tem manj ga je bilo strah. Če se je
14 IV  |         peterih prstov in razjezilo ga je posebno, če se je zganil
15 IV  |         kljun, oboje hkrati, in nič ga ni bilo sram. ~Polagoma
16 IV  |             skočil na roko in obšla ga je čudovita, nepoznana slast.
17 IV  |           je vzbudila zavist. ~"Daj ga z roke, Malči, poginil bo!" ~
18 IV  |             prikazalo. ~Lotevala se ga je otožnost, porojena iz
19 IV  | nerazumljivega hrepenenja. In kadar ga je ovladala siloma, mu je
20 IV  |            so bile zunaj. Zaprli so ga tedaj v kletko in gledal
21 IV  |             kar je čutil sam. Ni se ga smela dotekniti tuja roka,
22 IV  |       dotekniti tuja roka, ubila bi ga. Niti sladkorja mu ni smela
23 IV  |       kletke njen zeleni dar ter so ga razmetale po sobi. ~"Naj
24 IV  |                 Ne boj se, Hanzek!" ga je tolažila Malči, kadar
25 IV  |         lasmi in če je iztrgal las, ga je ponesel nemudoma v kletko.
26 IV  |       kanarček, takega ni nikjer in ga nikoli ni bilo!" ~Na duri
27 IV  |          bleda, trepetajoča. ~Vzela ga je v roko, varno, nalahko,
28 IV  |         roko, varno, nalahko, nesla ga je k postelji, kjer je sedela
29 IV  |             še ni mogel in treba bi ga bilo pitati. Ves kuštrav
30 IV  |          pod posteljo. ~"Kje pa ste ga dobili, sestra Cecilija?" ~"
31 IV  |        ljubezni ni maral. Hotele so ga pitati. Malči ga je vzela
32 IV  |          Hotele so ga pitati. Malči ga je vzela k sebi v posteljo,
33 IV  |            k sebi v posteljo, da bi ga ogrela. Ni maral jesti in
34 IV  |           njene ljubezni. ~"Ne znaš ga pitati!" je dejala Lojzka
35 IV  |          upornih oči. ~Izpustile bi ga bile, ali sestra Cecilija
36 IV  |            je blizu Lojzke, pahnila ga je z roko in smejale so
37 IV  |           se je zasmilil, vzdignila ga je na polico. In takoj je
38 IV  |      životom. Butnil je, ali sunilo ga je nazaj, padel je na polico.
39 IV  |            je butnil znova. In spet ga je sunilo nazaj, spet se
40 IV  |             anarhist je pozabil, da ga je bilo sunilo nazaj --
41 IV  |            vzdigniti, ali prevrnilo ga je, nato pa se je le vzdignil
42 IV  |        polici. Nič več ni vedel, da ga je bilo sunilo nazaj, samo
43 IV  |            globoko na dnu. ~Pahnila ga je stran z nogo, gnusil
44 IV  |       krvavo in zmršeno. Z metlo so ga pomedle skozi duri, na mostovž. ~
45 V   |            skozi zimski gozd; kamor ga je vabila, je šel za njo,
46 V   |             in je šel za njó, kamor ga je vabila, šel je in se
47 V   |           je vzbudil njeno srce ter ga ranil za zmerom... ~Tina
48 V   |         Zaprle so se duri, ali Tina ga je videla ko je stopil prednjo
49 V   |       veselo; prišla je noč in Tina ga je videla pred sabo in je
50 V   |           je minil in mesec in Tina ga je videla pred sabo še zmerom
51 V   |          stene malo črno razpelo in ga je pritisnila k ustnicam,
52 VI  |             je ves dan in denar, ki ga je zaslužil, je dal materi.
53 VI  |             črne. Prišel je in mati ga je pozdravila prijazno,
54 VI  |             bi se branil. Toda mati ga ni udarila, samo pokazala
55 VI  |             hodil, bale so se in so ga klicale. On pa se ni več
56 VI  |         dalj v daljavo, komaj še so ga videle v megli oči. In kadar
57 VI  |            v megli oči. In kadar so ga ugledale, je bilo srce vse
58 VI  |             čudno pegasta; spremila ga je in ko se je vrnila, je
59 VI  |           bil še dom, v njenem srcu ga ni bilo več. Trpljenje je
60 VII |           zaupali vanj. Dar, ki jim ga je bil podelil, je bil vreden
61 VII |            svojo veličastno pot. Ni ga bilo tisto noč ubogega srca,
62 VII |       lagalo lepo rdeče jabolko, ki ga je prinesel, tudi pomaranča
63 VII |             očetu komaj do pasú, bi ga pritisnila k sebi, manjšega
64 VII |         manjšega in ubožnejšega, bi ga pitala, neokretnega, bi
65 VII |      pripovedovala lepe bajke in bi ga uspavala... ~Prišla je Malčina
66 VII |         pustega, zlobnega, in ki so ga bili našemili v pustno šaro
67 VIII|         glas in slovesen, Tončka se ga je prestrašila. Brala je
68 VIII|           hihitajočim smehom, ki se ga je Tončka bala, ni vedela
69 VIII|             se zmenil zanjo. Tončka ga ni ljubila; zdel se ji je
70 VIII|            moj denar... Pet mesecev ga že ni bilo pri meni, nisem
71 VIII|            starca s pestjó, zgrabil ga je bil pač trdo in težki
72 IX  |            polna sonca, vsa srca so ga bila polna. In upanje, prej
73 IX  |        vzdignilo k jasnemu cilju in ga je dosegalo. ~Vstala je
74 IX  |         blizu, tako blizu, da bi se ga skoro doteknila; gledalo
75 IX  |       svojega vzdiha in tudi čutila ga ni. Okusila je trpljenje
76 IX  |        kanarček. Ubogi kanarček, ki ga je ubilo življenje... ~Zatisnila
77 IX  |           je prišel duhovnik, Malči ga je spoznala po težki kmečki
78 IX  |         žeblji podkovane čevlje. Ni ga imela rada; dolg je bil
79 IX  |             določen od nekdaj in ki ga je od nekdaj slutila. Tako
80 IX  |           po Veliki noči..." Ali ni ga bilo, minil je Božič, minila
81 IX  |             in pričakovanju... Tako ga je čutila Malči, dokler
82 IX  |     dimnikov -- mesto je bilo in ni ga več, pogreznilo se je. In
83 IX  |           ki je sijalo tam doli? Ni ga več, samo upanje je bilo,