Part

 1 I   |     sončni žarek. ~"Kaj si videla zunaj, Tončka?" jo je vprašala
 2 II  |   zaželela, da bi se vrnili... In zunaj je bil lep jesenski dan,
 3 II  |         gledale skozi okno -- tam zunaj se je svetil prelep jesenski
 4 II  |           postelji in so molčale, zunaj pa se je že nagibal dan,
 5 II  |           nebu, plezale so že tam zunaj po zidu gor... Opazila je
 6 II  |           glas od mrzle stene, od zunaj, Bog vedi odkod; globok
 7 II  | enakomerno je soplo na posteljah; zunaj je zahreščalo zamolklo;
 8 III |          vstajale, luč je gorela; zunaj na mostovžu so odmevali
 9 III |        kolenih. Mračen dan je bil zunaj, nebo je bilo umazano in
10 III |     takrat, pomislite, se vzdigne zunaj pred okno, veliko in črno;
11 III |             kakor da bi stalo tam zunaj pred oknom veliko in črno.
12 III |     vztrepetala; vedela je, da je zunaj grdo mokro nebo. ~Njene
13 III |           in glejte, zastokalo je zunaj pred okencem, trkalo je
14 III |       majhna duša je šla z nami;, zunaj je hodila, ko je bil dež
15 III |        motno zagrinjalo je viselo zunaj pred oknom in tudi hiše
16 III |           ne jokajta, saj je lepo zunaj, lepi travniki, lepi gozdi,
17 IV  |          potrkaval na steklo. Tam zunaj je bil tudi svet. In časih
18 IV  |       svet. In časih je priletelo zunaj mimo okna, frfotalo je in
19 IV  |   prestrašil, zletel je s police; zunaj je bil pač čuden svet, poln
20 IV  |         sobo strahote, ki so bile zunaj. Zaprli so ga tedaj v kletko
21 IV  |      Kristus!" ~Življenje je bilo zunaj, smeh je bil v sobi, bele
22 IV  |        otožen. Vse gorjé pride od zunaj, ali kedaj pride in v kakšni
23 IV  |          nikomur. Skrivajo se tam zunaj strašna čuda, lahko se odpró
24 IV  |           življenje, ki je živelo zunaj v svoji strahoti. ~Bila
25 IV  |        mrzel in meglen dan je bil zunaj, prišlo je malo ljudi in
26 IV  |            kakor megleno nebo tam zunaj, kakor vse življenje tam
27 IV  |           kakor vse življenje tam zunaj. Ni bilo še potrkalo in
28 IV  |        raztrgan. Mraz je bilo pač zunaj, ali imel je tenko črno
29 IV  |    čudnega -- tam je rešitev, tam zunaj! Z vso silo se je pognal
30 IV  |       življenje, ki je živelo tam zunaj v svoji grozi; prišlo je
31 IV  |           je bila osmukala drevje zunaj; sonce ni gorelo več, sijalo
32 IV  |          nazaj -- saj je bilo tam zunaj nebo in črne hiše so bile
33 IV  |           samo to je vedel, da je zunaj nebo in da je drevje zunaj.
34 IV  |        zunaj nebo in da je drevje zunaj. Tako je butalo zamolklo,
35 V   |      minila leta. ~Osorna je bila zunaj in nepriljudna; čemerno
36 V   |     plavajo po njem. Na gole veje zunaj je bilo leglo ivje, okna
37 V   |    neprijazna starka je bila zima zunaj, starka skopa in godrnjava,
38 V   |      gosposko kakor ono sonce tam zunaj, ki se zasmeje malokdaj;,
39 V   |        ter se jim samo smejalo... Zunaj pa je bil mraz in je bila
40 V   |           na stropu; veter je bil zunaj in okna so se časih nalahko
41 V   |       gorko, njene misli so daleč zunaj, tam, kjer je življenje.
42 V   |         ki je sedela na postelji; zunaj je bila bela noč, žarki
43 V   |          Kaj ni drugega življenja zunaj, življenja, kjer ni visokih,
44 V   |       Mrtvašnica je večna. Pač je zunaj življenje, kjer ni tistih
45 V   |     polnih groze in trpljenja... ~Zunaj je bil mraz in je bila noč;
46 VI  |          bi ubogala, kadar je šla zunaj mimo okna starka in je vabila...
47 VI  |           je komaj in je dejala: "Zunaj imaš večerjo, pa tam jej!"
48 VI  |          in ni vedela česa -- tam zunaj je šlo življenje mimo in
49 VI  |       mizo in je gorela svetilka, zunaj pa se je že dvigala meglena
50 VI  |        bilo več. Trpljenje je tam zunaj, sama žalost in grenkoba.
51 VII |           so plamtele pobožno tam zunaj, globoko doli na zemlji. ~
52 VII |      svetlikalo malo od snega tam zunaj, od neba, ki je bilo jasno
53 VII |           se je belo od snega tam zunaj in od zvezd, luči na jaslicah
54 VII |          videli, kako se že sveti zunaj, kako se užigajo luči vsepovsod,
55 VII |         jabolk in orehov? Mraz je zunaj in led se drobi pod nogami... ~
56 VII |           svežem zraku, ki je bil zunaj in po tujih ljudeh. Darove,
57 VII |          zdravem življenju, ki je zunaj. Tako je lagalo lepo rdeče
58 VII |         dih, življenja, ki je tam zunaj in v njih samih, pustega,
59 VII |        prijazno sonce, ki je bilo zunaj... ~Tako se je zgodilo nekaj
60 VIII|           besede. Poleti je bilo, zunaj je sijalo žareče sonce in
61 VIII| trepetajoči, dokler se ni mračilo zunaj. Tisti večer je bilo Tončki
62 IX  |                               IX ~Zunaj je sijala pomlad, lepa kakor
63 IX  |          trpljenje? Tam daleč je, zunaj, globoko iz doline šumí.
64 IX  |      razcvetela njena duša, ko so zunaj, v hladnem aprilovem vetru,
65 IX  |           in se je nasmehnila... ~Zunaj je bila pomlad, lepa kakor
66 IX  |           ob tem času smo bile že zunaj, in ni bilo takega sonca
67 IX  |      takega sonca kakor je letos. Zunaj je pač že vse zeleno, vse
68 IX  |          Daj, Malči, umri!" Zakaj zunaj je sijalo sonce in je vabilo,
69 IX  |      ostaviti samo... Zašumelo je zunaj, zaropotalo je kakor vozovi