Part

 1 I   |    Jezus Kristus! Pojdite gor, zmerom na levo, v drugo nadstropje
 2 II  |            Prihajali so ljudje zmerom bolj pogostoma. Matere so
 3 III |     nas. Bolna je bila zelo in zmerom je molila... in suha je
 4 III |     mogla zaspati; kakor da me zmerom kliče, ali ni me klicala.
 5 III |       lezle trepalnice, ali še zmerom sem jo videla tako natanko,
 6 III |        bilo. Svetlo je bilo in zmerom bolj svetlo, kakor da bi
 7 III |       cekin, in plava... plava zmerom višje in skozi okno in gor
 8 III |      Nato smo se vračali in še zmerom je deževalo, trkalo je na
 9 III |  zadnja je bila Roza, ki se je zmerom smejala. Šest tednov je
10 III | poslušaj, Malči. Smejala se je zmerom in ni mogla zaspati zvečer;
11 III |        smo že vse spale, je še zmerom govorila in se je smejala.
12 III |     mračilo; nebo se je nižalo zmerom bolj in je temnelo; kakor
13 III |    mrtvi. Samo obrazi so isti, zmerom tako neumnoresni... In ko
14 III |    bili tako resni in zakaj so zmerom tako jokali? Gorke solze
15 III |        Pred jaslicami se je še zmerom zibal ubogi mali plamen,
16 III |        preko sobe, preko okna, zmerom bolj kvišku. Ob oknu pa
17 III |      oknu pa se je spremenilo, zmerom še je bilo svetlo in bleščeče,
18 IV  |  majhen je še bil in neumen in zmerom ga je bilo strah; tudi pel
19 IV  |      nekako sovražno svetlobo. Zmerom bolj se je iztegoval vrat,
20 IV  |         najprej nalahko, potem zmerom bolj hitro in srditohreščeč
21 IV  |      ob mizi je bilo vse kakor zmerom, nič ni ostalo v sobi od
22 IV  |        oče udariti s pestjó in zmerom še je držala roko pred obrazom.
23 IV  |         Nič?... Katica, no, še zmerom se me nisi privadila..." ~
24 IV  |  oziral navzgor, mu je temnelo zmerom bolj pred očmi, ginilo je
25 V   |    nekaj belega. Svetilo se je zmerom bolj, zdelo se ji je, da
26 V   |       in oglasili so se drugi, zmerom bolj so se bližali, skoro
27 V   |      Tina je gledala podobo in zmerom bolj so se napenjale prsi,
28 V   |     njeno srce ter ga ranil za zmerom... ~Tina je imela takrat
29 V   |       bi bila njegova dekla za zmerom... Zaprle so se duri, ali
30 V   |      ga je videla pred sabo še zmerom in je čutila njegovo roko
31 V   |    vrata vanj so zaklenjena za zmerom. Pred velikimi železnimi
32 V   |      se sklanja glava h glavi, zmerom nižje, kako se bližajo ustnice
33 V   |      bi se nikoli. Zavržena za zmerom, mrtvašnica je večna! ~Zakopala
34 V   |        glas. In podobe so bile zmerom bolj mirne in čiste, misli
35 V   |       prsti in so se vzpenjale zmerom višje. Že je slišala Tina
36 V   | vztrepetala in tresla se je še zmerom; tresel se je ves život,
37 VI  |     strahom tuj gospod. Ni bil zmerom isti; prihajal je vsaki
38 VI  |   hudoben duh, je padala odeja zmerom raz oči in Lojzka je gledala
39 VI  |      jasni in izgubljali so se zmerom bolj. Živ in jasen pa je
40 VI  |   neokretna ženska, ki je bila zmerom umazana in nemarno oblečena;
41 VI  |     smejala in se je čudila še zmerom: "Kakšen človek! Kakšna
42 VI  |      že dom in izgubljal se je zmerom dalj v daljavo, komaj še
43 VI  |   oblečen človek; vesel je bil zmerom in glasan, pomlad je prišla
44 VI  |        je vrnila, je jokala še zmerom; tudi Malči samo je obšla
45 VI  |      svojem srcu pa je mislila zmerom, da se vrne. Dolgo je že
46 VI  |        in je šla odpirat duri; zmerom še je slonela časih na večer
47 VII |    glorije. ~Šepetanje je bilo zmerom tišje, polagoma so legale
48 VII |        oči, ali srce je bdelo. Zmerom bližje so prihajala nebesa,
49 VII |        je bila in plašna kakor zmerom. Ali njen obraz je bil čudobel
50 VIII|      zmagoslavno majsko sonce, zmerom toplejši so bili poljubi,
51 VIII|      in tisti "svétnik" je bil zmerom tako plah in proseč, dolgi,
52 VIII|        sta bili trudni obedve. Zmerom bolj pogosto je prihajala
53 VIII|          Tudi podnevi sta bili zmerom skupaj z Lucijo in čelo
54 VIII|      je bila Lucijina ljubezen zmerom bolj vroča in divja. Nič
55 VIII|    prosila in njen glas je bil zmerom bolj boječ in neodločen: "
56 VIII|       lepo je bilo... Glej, še zmerom te imam rada, zato ne glej
57 VIII|       tebe. Hudo mi je bilo in zmerom sem mislila nate!" Tončka
58 VIII|     glasu. Oče se je smejal še zmerom in govoril je tišje. Nato
59 VIII|      mesec samo me je vzel; za zmerom moj denar... Pet mesecev
60 VIII|     posteljo... Prihajal je še zmerom, dan za dnem, in Tončka
61 VIII|       si upala klicati. Bil je zmerom bolj strašen, vso si jo
62 IX  |       vero... ~In vera je bila zmerom nemirnejša, nestrpnejša,
63 IX  |  sončni žarki na steni so bili zmerom svetlejši. Premikale so
64 IX  | vozovih so peli mladi glasovi, zmerom nižje se je pogrezala dolina,