Part

 1 I   |       okna, ki je bilo zagrnjeno samo napol z belim zagrinjalom.
 2 I   |  postelji in je gledala po sobi. Samo še časih je smuknil k nji
 3 I   |    mislila: glej, zdaj bo padla! Samo po eni nogi se je bližala,
 4 I   |       Francki. Njen obraz je bil samo tedaj prepaden in bled,
 5 I   |        globok. zategnjen glas. ~"Samo eno Malči smo šele imele.
 6 I   |   sovražnikom... ~Mrak je legel, samo še visoko ob stropu so se
 7 I   |      juho, Malči! Juha je dobra, samo Lojzka je hudobna... Ti,
 8 I   |      padla je, ko se je slačila; samo strah je bil, smejala se
 9 I   |        so se pritajeno, sunkoma, samo šepetale so še. ~Sestra
10 II  |        vse so sedele okoli mize, samo tri, štiri so ležale. Bilo
11 III |    mostovžu so odmevali koraki. ~Samo štiri so ostale v postelji,
12 III |          koraki. Polmrak je bil; samo daleč tam koncu koridorja
13 III |          je bila podobna, Malči, samo še bolj majhna je bila.
14 III |         angel. Nikoli ni jokala, samo gledala je in se je smejala
15 III |          in umrla je čisto tiho. Samo jaz sem vedela, da je umrla.
16 III |  radovednostjo in so se smejale, samo Rezika je bila resna, ker
17 III |       bele nizke cerkvice -- vse samo čudo. Naslikano na debel
18 III |          kakor da bi bili mrtvi. Samo obrazi so isti, zmerom tako
19 IV  |        in polagoma se je umiril; samo časih je še malo poškilil,
20 IV  |        srcu? Gleda kakor človek, samo govoriti ne more. Zdelo
21 IV  |   strahot. Mnogokrat so prišle v samo sobo strahote, ki so bile
22 IV  |       tem, v onem kotu, morda je samo čakalo, da bi se takole
23 IV  |     odprta. Nato je malo zletel, samo za pedenj po sobi in brž
24 IV  |          nenadoma. Smejali so se samo znani obrazi, znani glasovi;
25 IV  |       sta bili ustvarjeni pač za samo ubijanje, za mračna hudodelstva.
26 IV  |          gledal. Majhen! Malo bi samo pomignil s tisto črno lopato,
27 IV  |         ga je bilo sunilo nazaj, samo to je vedel, da je zunaj
28 V   |    kratkočasno, kakor da bi tudi samo pripovedovalo prešerne pravljice
29 V   |    prešerne pravljice ter se jim samo smejalo... Zunaj pa je bil
30 V   |       Tina se pač ni spominjala, samo čutila je, da je bilo nekoč
31 V   |  zagrinjalo; od daleč so gledale samo še milosti in usmiljenja
32 V   |       noč. mostovž je bil teman, samo ob oknu, ki je gledalo z
33 V   |    koridorju. Postal je pred njo samo časih, ko je šel mimo dolge
34 V   |        ugledala kakor v ogledalu samo sebe in svoje življenje.
35 V   |        je bilo posijalo sonce in samo mimo je bila šla pomlad,
36 VI  |       mnogokdaj z doma; ostal je samo oče, ker je moral v pisarnico,
37 VI  |         Toda mati ga ni udarila, samo pokazala je s prstom proti
38 VI  |          njegov nestalni pogled. Samo nekoč je videla Brigita,
39 VI  |       bilo v sobi pusto in tiho. Samo dolgoroki delavec je prišel
40 VI  |     jokala še zmerom; tudi Malči samo je obšla žalost. Obljubil
41 VI  |        Malči si ni želela domov, samo v njenem spominu je bil
42 VII |      daleč je že bila procesija, samo iz daljave se je slišalo
43 VII |          trepalnice, da se ji je samo pisano bleščalo skozi senco
44 VII |      beračica v gosposko hišo... Samo za hip se je bila zavedla
45 VIII|             v davni preteklosti; samo sveče je še videla, kako
46 VIII|      kakor tisti zategnjeni "é". Samo nekoč je slišala Tončka,
47 VIII|        božal jo je in poljubljal samo tedaj, kadar so bili prijatelji
48 VIII|          je delala z njo Marija, samo zamahnila je in ji sunila
49 VIII|   Opravili ste! Marš! Marš!" -- "Samo roko mi daj, Lucija, in
50 VIII|  prosečim pogledom. "Morda se je samo šalila; zasmeje se in pohiti
51 VIII|          je tožila: "Za en mesec samo me je vzel; za zmerom moj
52 IX  |        mlada in otročja. Ni bila samo zima vmes, dolgo življenje
53 IX  |      poslušala pazljivo in se je samo časih nasmehnila, kakor
54 IX  |         Malči pa se je začudila; samo malo se je nasmehnila in
55 IX  |      nekoč oči; ni bila zaspana, samo gledati se ji ni hotelo.
56 IX  |          zatisnile trepalnice in samo malo so se svetile bele
57 IX  | dremajoča luč pred jaslicami... ~Samo nekoč se je prestrašila
58 IX  |        upanje, upanje na čudež. "Samo nocoj še in jutri, ko se
59 IX  |      sijalo tam doli? Ni ga več, samo upanje je bilo, samo slutnja!
60 IX  |        več, samo upanje je bilo, samo slutnja! In tu je sonce,
61 IX  |       umrje?" -- "Jutri morda... Samo do nedelje še počakamo in
62 IX  |           ni je bil obšel strah, samo čudila se je, ker ni bilo
63 IX  |         prevariti in jo ostaviti samo... Zašumelo je zunaj, zaropotalo
64 IX  |         se duri, prišla je mati. Samo senca je bila zraven postelje,