Part

 1 I  |        po sobi. ~"Pusti jo no, Lojzka!" se je oglasil od duri
 2 I  |      privihan. ~"No, pusti jo, Lojzka!" ~Spustila se je od postelje
 3 I  |    juha dobra?" jo je vprašala Lojzka in se je smejala z rdečimi,
 4 I  |   boječe, kakor ob tuji mizi. ~Lojzka je dala svojo skledico Reziki
 5 I  |        otrok ti!" je vzdihnila Lojzka. "Če bi ji dali pomije,
 6 I  |        hodila je drugače kakor Lojzka: zibala se je s stolom in
 7 I  |     Malči! Juha je dobra, samo Lojzka je hudobna... Ti, še juhe
 8 I  |        Tončka?" jo je vprašala Lojzka. Tončka ni odgovorila; slačila
 9 II |    pride grofica?" je vprašala Lojzka s hudobnim nasmehom in vse
10 II |        ali nikoli še ni videla Lojzka, ki se je časih ozrla, da
11 II |        so gledale zamišljeno. ~Lojzka se je ozrla nanjo in zamežikala
12 II |  pomikala ropotoma proti mizi. Lojzka se je zasmejala na glas,
13 II |      in se je nasmehnila. Tudi Lojzka je postala pri oknu in je
14 II |      se je po sobi kakor med. ~Lojzka se je poklonila in je odgovorila
15 II |    napet od pridržanega smeha. Lojzka pa je bila resna in niti
16 II |       je zdelo dobro, da se je Lojzka spačila. ~Pred durmi je
17 II |  skopost, grofovska skopost... Lojzka, zakaj pa ji nisi dala košček
18 II |          Edvard!" je zaklicala Lojzka od okna. Njena lica so bila
19 II |            mati!" je zaklicala Lojzka. Rezika je prebledela in
20 II |        ugašal ogenj na licih. ~Lojzka se je zibala proti durim.
21 II |   Cecilija je strnila obrvi. ~"Lojzka, jutri pojdeš v izbico!" ~
22 II |       jutri pojdeš v izbico!" ~Lojzka se je ozrla vdano. ~"Kakor
23 III| raskava, zato ni mogla drsati; Lojzka in Tina sta se drsali sami,
24 III|        sami, zibaje, ropotaje, Lojzka vesela, rdeča in pogumna,
25 III| ropotali. Koridor je bil dolg; Lojzka je sopla na glas in je gorela
26 III|        izmed nas?" je vprašala Lojzka z mirnim nasmehom. ~"Katica
27 III|      povedat?" se je zasmejala Lojzka. ~"Pridem, le čakaj! Pridem
28 III|     Ali je umrla?" je vprašala Lojzka iz postelje. ~"Ne še!" je
29 III|        je takoj spet zaspala. ~Lojzka si je mislila: "Če zdajle
30 III|   zasmejala in je zaklicala. ~"Lojzka!"  Lojzka se je predramila,
31 III|      je zaklicala. ~"Lojzka!"  Lojzka se je predramila, dan je
32 III|      njeno dušo!" je zaklicala Lojzka. "Njena duša je šla po sobi,
33 IV |      bo babica!" je ugovarjala Lojzka. "Saj sem pogledala prècej!" ~"
34 IV |        Kletka je bila na mizi, Lojzka je odprla vratica, toda
35 IV |      lakomna!" se je razjezila Lojzka, sama ni vedela zakaj. Ali
36 IV |         Obrnil se je k Lojzki. Lojzka je gledala predrzno, ali
37 IV |     znaš ga pitati!" je dejala Lojzka in se je vozila po sobi
38 IV |       naokoli in se je umikal, Lojzka pa je bila trudna. ~"Čemu
39 IV |      ven! Skoči! Skoči! Hop!" ~Lojzka se je smejala hudobno, vse
40 IV |       vrabec!" se je razjezila Lojzka."Kakor od lesá je." Komaj
41 IV |        zaspale so... ~Ko si je Lojzka zjutraj obuvala copate,
42 VI | praznike. ~"Ne!" je odgovorila Lojzka tako mirno in pogledala
43 VI |         Kako grde copate imaš, Lojzka!" ~"Pa mi kupite druge...
44 VI |    domov. ~"Ne!" je odgovorila Lojzka in se ni več ozrla na mater.
45 VI |        je in šla je naposled. ~Lojzka je vedela, zakaj ni hotela
46 VI |       čela do nog oškropljena. Lojzka ni razumela od začetka in
47 VI |        k njemu. ~"Ali bi vina, Lojzka?" je vprašala mati. ~"Ne
48 VI |       Ne maram!" je odgovorila Lojzka, ki je ležala na blazinastem
49 VI |      bi... otrok bi morda..." ~Lojzka ni razumela, nagnil se je
50 VI |        duri so bile priprte in Lojzka je slišala nerazločen šum,
51 VI |      in smejala se je na glas. Lojzka je legla na zofo in se je
52 VI |        odeja zmerom raz oči in Lojzka je gledala izza polzatisnjenih
53 VI |        točil je vina. ~"Pij!"  Lojzka bi ji zaklicala: "Beži!
54 VI |  sivorumena in oči so gorele. ~Lojzka je gledala, tresla se je,
55 VI |        pijana, pol nezavestna. Lojzka je videla, da so bile nogavice
56 VI |        tako je ukazal, da mora Lojzka v bolnišnico. Mati je zajokala,
57 VI |        noči sta prihajala, ali Lojzka ni hotela z njima; če bi
58 VI |          je vprašala Brigita. ~Lojzka se je komaj ozrla in ni
59 VII|          K Lojzki so prišli in Lojzka jih je pozdravila s prešernim
60 VII|        zavojev veliko število. Lojzka je vzela zavoje, odpirala
61 VII|        opljuvani. "Kaj počneš, Lojzka?" je prašala dama in lica
62 VII|   Darove delim!" je odgovorila Lojzka in se ni brigala več ne
63 IX |    osoljeni presti podoben; in Lojzka je stopila tja -- "Hvaljen
64 IX |        bilo. Tedaj se je ozrla Lojzka: "Glej, treba je skozi dolino...