Part

 1 II  |           je bil mlad fant, obraz mu je bil čisto ženski, mehak,
 2 II  |     rokama na hrbtu, iz suknje so mu visele nove rokavice od
 3 II  |      nerodne, črne od dela. Obraz mu je bil zelo bled in upal,
 4 II  |          je oklenila, kakor da bi mu hotela splezati do obraza.
 5 IV  |         je vprašala Malči. "Zadaj mu odpihnem perje, pa pogledam...
 6 IV  |           z nogo; videl je, da so mu res prinesli vode in polagoma
 7 IV  |        skuštran, -- smejale so se mu; on pa se je le stresal
 8 IV  |          Ali te ni sram, Hanzek?" mu je zaklicala Malči. Poškilil
 9 IV  |          je spoznaval, bistril se mu je razum. Uvidel je, da
10 IV  |     nevarnosti na svetu. Kadar so mu odprle vratica, je poskočil
11 IV  |      kadar ga je ovladala siloma, mu je privrelo iz prsi, sklonil
12 IV  |         nanj z velikimi očmi. Kaj mu je pri srcu? Gleda kakor
13 IV  |        šel koj iz kletke, dasi so mu bila vratca na stežaj odprta.
14 IV  |       ubila bi ga. Niti sladkorja mu ni smela podariti tuja roka.
15 IV  |       podariti tuja roka. Grofica mu je bila prinesla nekoč sladkega
16 IV  |           je to vedela in očitala mu je v srcu, da je tako umazan
17 IV  |     umirajoč vrabec na dlani. ~Ni mu bilo več prijetno, žal mu
18 IV  |         mu bilo več prijetno, žal mu je bilo, da je bil prišel.
19 IV  |         poslovil prijazno -- bilo mu je, kakor da bi bilo zaklicalo
20 IV  |          kanarčka, ej!" Zaklicalo mu je v srcu in zapelo, sam
21 IV  |            od groze odrevenele so mu bile nogé, niso se hotele
22 IV  |          obupna moč. In takrat se mu je zasvetilo nekaj čudnega --
23 IV  |            repa še imel ni, perje mu je viselo navzdol, nerodno
24 IV  |        prinesla to grdo žival? Če mu tukaj ni povšeči, pa naj
25 IV  |          ko se je oziral navzgor, mu je temnelo zmerom bolj pred
26 V   |          razločnih besedah. Gorje mu, kdor se vzdrami in posluša,
27 V   |         vzdrami in posluša, gorje mu, kdor pozna te vzdihe in
28 V   | pooblačilo se je morda nebo; pade mu na srce težka misel, spomni
29 V   |        skozi okno, vabi, in gorje mu, kdor vstane... ~Malči je
30 V   |       sobi; z žarečim pogledom so mu sijale v obraz Tinine oči.
31 V   |    nasmehnil, je bilo Tini, da bi mu stregla vdano in da bi bila
32 V   |         ne brigal zanjo, če bi se mu mudilo. In tudi njegova
33 V   |        bele roke, v beli obraz so mu sledili Tinini pogledi.
34 V   |         da leži tam nag otrok, ki mu režejo v meso z ostrim nožem... ~
35 VI  |         čisto kratko, kakor da bi mu bila slučajno zdrknila z
36 VI  |      mater s pestjo v obraz, mati mu je razpraskala lica z nohtovi.
37 VI  |     pozdravila prijazno, prinesla mu je večerjo in sta sedela
38 VI  |         je poljubljal in tudi ona mu je položila obe goli roki
39 VI  |         postal ob postelji. Glava mu je klonila, oči so gledale
40 VI  |           in so plamtele. Brigita mu je strmela v obraz kakor
41 VII |         ranjene ude, šli so in so mu nesli srca naproti. Križani
42 VII |         nikogar ni pozabil, ki se mu je približal, vsem je delil
43 VII |      dragocene darove. In bili so mu hvaležni in so zaupali vanj.
44 VII |       tisti je izpregledal, padlo mu je breme raz ramena, lahke
45 VII |        njegove noge. Večni Človek mu je bil podelil večnost.
46 VII |    zaničevani in zavrženi in bilo mu je kakor v sanjah, ko je
47 VII |         Kristus je bil tam, ki so mu šle naproti... ~Predno je
48 VII |          postal med durmi. Oči se mu niso takoj privadile teme, --
49 VII |       upognjen, plašen. In vendar mu je lagalo ubogo beraško
50 VII |           pitala, neokretnega, bi mu pripovedovala lepe bajke
51 VII |            zgodilo se je..." Glas mu je bil hripav in tih, ni
52 VII |       grla. Katica se je ozrla in mu je pogledala mirno v obraz: "
53 VII |         se je in prestrašil, zato mu je Katica povedala: "Mati
54 VII |           je gledal, kolena so se mu šibila in pokleknil je poleg
55 VII |          in nizkotne sreče, da bi mu ne gledali ostudne in strašne
56 VII |   življenja težo, in prinašali so mu darov, gospodarju vseh bogastev.
57 VII |           Jutrove dežele in so se mu poklonili, ko je ležal v
58 VIII|           je dejal, ali tudi glas mu je bil gladek, spolzek kakor
59 VIII|         obraza in spoznala je, da mu je obraz kakor roka in kakor
60 IX  |         je bil in suh, tudi obraz mu je bil dolg in suh in nos
61 IX  |       naproti, že so se lesketali mu lasjé, iz zlatih žarkov