Part

 1 I  |       jih pila!" ~Oglasila se je Tina, najstarejša, ki je imela
 2 II |        ran je teklo neprestano.  Tina, štirinajstletna, je sedela
 3 II |         mehkim, pojočim glasom. ~Tina se je zdrznila, oprla se
 4 II |        in na levo ter je bežala. Tina se je ustavila pri mizi,
 5 II |         po sobi. ~Tiho je sedela Tina, obraz žareč, oči uprte
 6 II |    nalahko nasmehnil. ~"Kako je, Tina?" ~Njegov mirni pogled je
 7 II |        noge, skrčene pod krilom. Tina je trepetala, dihala je
 8 II |          napravljale v postelje. Tina je slonela v kotu, obe roki
 9 II |        glavo med rokami. ~"Spat, Tina!" ~Vzdignile so se motne,
10 II |         so žarele na njem. ~"No, Tina?" ~Sestra Cecilija je pogledala
11 II |       svetloba jesenske noči... ~Tina se je bila vzdignila, sedela
12 II | pregrnili so posteljo na novo in Tina se je preoblekla. Na obrazu
13 II |        sladko-resne, materinske. Tina je bila bleda, oči so gledale
14 III|          mogla drsati; Lojzka in Tina sta se drsali sami, zibaje,
15 III|        vesela, rdeča in pogumna, Tina vsa resna in zamišljena;
16 III|        pol očitajoče se je ozrla Tina na grbavo Brigito, ki je
17 III|         Ančka," je pripovedovala Tina,"tretja Ančka je bila in
18 III|      pogrebom. Ali se spominjaš, Tina, kako je škropilo na okence,
19 III|         Nežika se mi je smilila, Tina pa ni slišala ničesar...
20 III|    predramila, dan je bil skoro. Tina se je že oblačila, Rezika
21 V  |        take stene, si je mislila Tina, so v ječah, stene, na katerih
22 V  |  žalostno je njegovo življenje. ~Tina je poslušala in je razumela
23 V  |          življenje brez veselja. Tina, kakšna je bila tvoja mladost?
24 V  |     pripoveduje tista pravljica. Tina se pač ni spominjala, samo
25 V  |        izmed vseh noči najlepša. Tina je bila lačna in bi prosila
26 V  |          bilo tiho in samotno in Tina si je zaželela smrti. Prvikrat
27 V  |          je smrt?" si je mislila Tina. Starka je, zavita v gorek
28 V  |        približaj se!... "Vstani, Tina," poreče, "pojdi z mano!"
29 V  |         odpiralo. Spomnila se je Tina na svojo umazano in cunjasto
30 V  |      spanju in zamahnila z roko. Tina se je stresla od mraza,
31 V  |        spati in tedaj je slišala Tina prvikrat, kako so govorile
32 V  |          snegu. ~"Zakaj ne spiš, Tina?" ~"O Malči, strah me je." ~
33 V  |   pomolčala, pomislila. ~"Potrpi Tina ozdraviš in pojdeš." ~Okrenila
34 V  |        čelo in je zaspala mirno. Tina je gledala v noč, dokler
35 V  |        po nji. ~Spoznala je bila Tina, da je rakev njen dom. Živela
36 V  |         Ob tistem času, ko se je Tina vzdramila, se je zgodilo
37 V  | nepoznane bridkosti... ~Brala je Tina nekoč knjigo, ki so bile
38 V  |           ki je ležala v roki... Tina je gledala podobo in zmerom
39 V  |       ter ga ranil za zmerom... ~Tina je imela takrat štirinajst
40 V  |           Zaprle so se duri, ali Tina ga je videla ko je stopil
41 V  |         veselo; prišla je noč in Tina ga je videla pred sabo in
42 V  |       teden je minil in mesec in Tina ga je videla pred sabo še
43 V  |  ogovoril prvikrat. "Kako ti je, Tina?" je prašal pozneje. Nič
44 V  |       butal ob okno anarhist... ~Tina je ugledala kakor v ogledalu
45 V  |         samim pogledom je objela Tina njeno telo, njen obraz,
46 V  |         je bila v njegovih očeh. Tina je sedela mirno, obrnjena
47 V  |          meso z ostrim nožem... ~Tina je zaspala pozno in je kričala
48 V  |    grešnika, na smrt obsojenega. Tina je sedela ob postelji, čakala
49 V  |          težko sopenje, je vzela Tina molek s stene in je pričela
50 V  |      kipeli v nji polni udje, in Tina je spoznala lepo žensko,
51 V  |         vračale so se. Čutila je Tina, da se bojuje njen angel
52 V  |      zmerom višje. Že je slišala Tina besede, ki so jih izgovarjale
53 V  |      zgenilo v spanju, v sanjah. Tina je prižgala svečo na nočni
54 V  |     ležala Malči, je zašumelo. ~"Tina!"  Vztrepetala je in se
55 V  |             Ali me nisi klicala, Tina?" ~"Nisem te klicala, Malči;
56 V  | trepalnice, so se vrnile sanje. ~Tina je bila vztrepetala in tresla
57 V  |    Počasi in polglasno je molila Tina očenaš, zatisnila je oči
58 V  |             no, nesite jo dol!" ~Tina se je zavedla. Neizmerna
59 V  |         je in pozabile so nanjo. Tina se ni vrnila več; ali ko