Part

 1 I   |    životom na prsih. Hodniki so bili prazni, mračni, koraki so
 2 I   |       Šli sta dalje, hodniki so bili temni in samotni. Prišli
 3 I   |         tako tujih, kakor da bi bili stopili dol iz nebes, izpred
 4 I   |     skoro do tal, zagrnjeni sta bili z belimi zastori, prijeten
 5 I   |   zategnjeni glasovi. Obrazi so bili mirni, resni, bogve kam
 6 II  |     svetel in rdeč, kakor da bi bili ostali sončni žarki na njem. ~"
 7 II  |         bilo zapisano, da so jo bili prinesli v hišo pred šestimi
 8 II  |        je z roko lase, ki so ji bili padli preko čela in se je
 9 II  |     klobuk. Tudi ostali dve sta bili suhi in rdečenosi, toda
10 III |        kapelici, gospodje so se bili vrnili od črnega odra in
11 III |      skozi tenko kožo, prsti so bili kakor kremplji mrtvega tiča. ~"
12 III |         celo. "Hm, hm!" Tako so bili resni in tako smešni, kakor
13 III |       leže na tleh, kakor da bi bili mrtvi. Samo obrazi so isti,
14 III |         trenila ni... ~Zakaj so bili tako resni in zakaj so zmerom
15 IV  |        rok, dvoje lopat, ki sta bili ustvarjeni pač za samo ubijanje,
16 IV  |     malo ljudi in dolgočasni so bili še bolj nego drugače. Malči
17 IV  |    razcefrane in tudi čevlji so bili razhojeni, zevali so, da
18 IV  |        je anarhist. Kremplji so bili čudno zviti, sključeni,
19 V   |         hropeča usta; obrazi so bili drugačni kakor podnevi;
20 V   |        hišo in vse ljudi, ki so bili tam in vse veliko temno
21 V   |      korak, zakaj vsi ljudje so bili zli... Prišla je tista zima,
22 V   |       nji zapisan dan, ko so jo bili prinesli. Bilo je že dolgo
23 V   |          ali na njegovi poti so bili megleni temni dnevi. In
24 VI  |    nikoli več.  Ti spomini niso bili čisto jasni in izgubljali
25 VI  |       malo je govoril, kadar so bili drugi veseli, umikal in
26 VII |      delil dragocene darove. In bili so mu hvaležni in so zaupali
27 VII |       zmagoslavja; utolaženi so bili, ki so izpregledali, da
28 VII |      veselo večnost. Ponosni so bili in so gledali zmagonosno,
29 VII |         angeli po zemlji, da so bili prišli skozi zaprto okno
30 VII |    brezštevilne luči, ki so jih bili prižgali angeli in ki so
31 VII |        ni oglasila, zato ker so bili angeli v sobi... Bilo je
32 VII |        se ustnice. Otroci pa so bili preplašeni, jokali so in
33 VII |       mnogo jih je bilo, vsi so bili belo oblečeni, prijazna
34 VII |        toda glej, vsi obrazi so bili znani. To je Tončka, ki
35 VII |        ni bilo toliko in vsi so bili obloženi z darovi. Postelje
36 VII |         okoli drevesca in ki so bili slajši in so dišali drugače. ~
37 VII |     Prišli so k Pavli, židovki, bili so prazniško oblečeni, v
38 VII |  pustega, zlobnega, in ki so ga bili našemili v pustno šaro majhne
39 VII |    prezgodaj grenko. Umazani so bili darovi, umila bi si roko,
40 VII |         po domu in kakor dom so bili oskrunjeni in opljuvani. "
41 VII |         je padala nanje. Vsi so bili z grehi in trpljenjem obloženi;
42 VII |        Tako so romali in vsi so bili obloženi z grehi in trpljenjem.
43 VII |       nosili darove onim, ki so bili čisti in so živeli onkraj
44 VII |     hlevu v jaslih. Ugledali so bili zvezdo in zahrepeneli so --
45 VIII|       sonce, zmerom toplejši so bili poljubi, ki jih je čutila
46 VIII|        čutila na licih; že niso bili več tihi, materinski --
47 VIII|       plamenom... Ti spomini so bili nemirni, nerazločni, hipni --
48 VIII| poljubljal samo tedaj, kadar so bili prijatelji v gostih. Nazadnje
49 VIII|    njena hčerka in s Tončko sta bili kmalu prijateljici. Lucija
50 VIII|       goste k njim in kadar sta bili sami doma, jo je Marija
51 VIII|     kadar sta se izpustili, sta bili trudni obedve. Zmerom bolj
52 VIII|         nje... Tudi podnevi sta bili zmerom skupaj z Lucijo in
53 VIII|         in trepetala, kadar sta bili sami in ni izpregovorila
54 IX  |         prozorno kožo; prsti so bili kakor tenki dolgi kremplji
55 IX  |       prihajali ti glasovi, ali bili so čisto jasni in razumljivi.
56 IX  |      njene oči. Ob postelji sta bili mati in sestra Cecilija
57 IX  |   nestrpnejša, kolikor lepši so bili dnevi in kolikor toplejše
58 IX  |        sončni žarki na steni so bili zmerom svetlejši. Premikale
59 IX  |         je zazdelo, kakor da bi bili krenili vozovi na napačno