Part

 1 I   |        rdečelična in vesela. ~"Kako ti je ime?" ~"Malči."  Vzela
 2 I   |        s komolci na blazino. ~"Kako ti je ime, ti?" ~"Malči!"
 3 II  |    sladkim nasmehom po sobi. ~"Kako vam je, otroci?" je vprašal
 4 II  |  drobne, sramežljive obraze. ~"Kako ti je, ljubo dete?" ~Prišla
 5 II  |    glej, tebe še nisem videla! Kako ti je ime, ljubo dete?" ~"
 6 II  |        je nalahko nasmehnil. ~"Kako je, Tina?" ~Njegov mirni
 7 II  |     bil nasmehnil siv kamen. ~"Kako se ti godi, Rezika?" ~"Dobro,
 8 III |        Ali se spominjaš, Tina, kako je škropilo na okence, kakor
 9 III |   povedat.' In se je smejala. 'Kako pa prideš?' sem odgovorila,
10 III |   glavo ima skrito med rokami. Kako je pač prišla do moje postelje?
11 III |        in takrat se je jokala. Kako je bil oče majhen in smešen
12 III |        oče majhen in smešen in kako je bil neumen, da se je
13 III |    neumen, da se je obesil! In kako je bila ona neumna, ko se
14 III |        No, umrla je tudi mati. Kako je pač ležala na odru, ko
15 IV  |        je!" je menila Pavla. ~"Kako bo babica!" je ugovarjala
16 IV  |       sem pogledala prècej!" ~"Kako pa se pozna, da ni babica?"
17 IV  |  gledal je plašno in sovražno, kako so hodili sem pa tja, od
18 IV  |     gledal je napeto in srepo, kako se je pomikalo po sobi,
19 IV  |        in kanarčka imate tudi, kako lepega kanarčka, ej!" Zaklicalo
20 IV  |       in zapelo, sam ni vedel, kako se je zgodilo. In šel je
21 IV  |       zima, slišale so zvečer, kako je potrkavala na okno. Že
22 IV  |      bile poleg in so gledale, kako je poskakoval in padal. ~"
23 V   |      je slišala Tina prvikrat, kako so govorile stene. Poslušala
24 V   |    vstane... ~Malči je videla, kako je bil poginil anarhist;
25 V   |      praznoto in se smehljá. ~"Kako ti je ime?" je prašal, ko
26 V   |      jo je ogovoril prvikrat. "Kako ti je, Tina?" je prašal
27 V   |   spačena, zavržena, in gleda, kako se sklanja glava h glavi,
28 V   |   glava h glavi, zmerom nižje, kako se bližajo ustnice ustnicam,
29 V   |      bližajo ustnice ustnicam, kako se oklepa roka roké... Ej,
30 VI  | ustavil naposled na copatah. ~"Kako grde copate imaš, Lojzka!" ~"
31 VI  |       dama k sestri Ceciliji. "Kako pa je z nogami? Kaj ne bo
32 VI  |        izpraševala ljudi: "No, kako je z nogami?" ~Sestra Cecilija
33 VI  |      malo naokoli in je videl, kako je bilo opljuvano na preprogah,
34 VI  |         ker je videla Brigita, kako so se svetile v temi oči...
35 VI  |       poslušala pozno v jutro, kako bi zavzdihnilo, zaihtelo
36 VI  |      si napravimo. Jaz že vem, kako nam uredim stanovanje, vse
37 VI  |      In mati je pripovedovala, kako misli uravnati stanovanje.
38 VII |     vesele misli, je začutila, kako ji je dihnilo v lica in
39 VII |         Kakor da bi ne videli, kako se že sveti zunaj, kako
40 VII |        kako se že sveti zunaj, kako se užigajo luči vsepovsod,
41 VII |        užigajo luči vsepovsod, kako se že glase pesmi od vzhoda
42 VIII|       samo sveče je še videla, kako so gorele z visokim rumenim
43 VIII|        njim. Slišala je časih, kako so prosili, govorili jecljaje,
44 VIII|       nekoč je slišala Tončka, kako se je tresel plaho očetov
45 VIII|       in bala se je, umikala. "Kako so lepe, lepe tvoje roke!
46 VIII|       je lepše... da te vidim, kako odpenjaš bluzo!" Tončki
47 VIII|   neokretne, ko so odpenjale. "Kako si lepa, lepa; kakor angel,
48 VIII|      objemi me! Glej, potipaj, kako se že dvigajo moje prsi...
49 VIII|   Prišla sem pogledat, Lucija, kako se ti godi zdaj... Zakaj
50 VIII|  Tončki kakor da bi jo videla, kako se je okrenila na pragu
51 IX  |      Ali me se poznaš, Malči?" Kako je mati otroška! Kakor obraz
52 IX  |   obraz, ves solzen in plašen. Kako bi ne poznala matere? Govoriti
53 IX  |      hotelo in sama ni vedela, kako se je zgodilo, -- spet so
54 IX  |  ožgane ustnice, poslušale so, kako je sopla. In vse oči so
55 IX  |      so švignile misli drugam. Kako bi na pot brez matere? Tako
56 IX  |       treba je skozi dolino... kako bi drugače gor?" Da, po