Part

 1 I   |         stala sredi sobe. ~"Kje je Tončka? Tončka!" ~Glave so se vzdignile
 2 I   |       sredi sobe. ~"Kje je Tončka? Tončka!" ~Glave so se vzdignile
 3 I   |           vzdignile v posteljah. ~"Tončka!"  Ob oknu, skrita za zagrinjalom,
 4 I   |           za zagrinjalom, je stala Tončka. S počasnimi, nerodnimi
 5 I   |     gledale nestalno, brezizrazno. Tončka je bila slepa. ~"Kje si
 6 I   |         bila slepa. ~"Kje si bila, Tončka?" ~"Ob oknu, sestra Cecilija." ~
 7 I   |           oknu, sestra Cecilija." ~Tončka je stala ob oknu uro za
 8 I   |               Kaj si videla zunaj, Tončka?" jo je vprašala Lojzka.
 9 I   |             jo je vprašala Lojzka. Tončka ni odgovorila; slačila se
10 I   |         obrnile glavo, se je ozrla Tončka naravnost k postelji, kjer
11 I   |          Malči!" se je nasmehljala Tončka. Malči se je komaj ozrla,
12 I   |          drugega okna je zašumelo, Tončka se je bila vzdignila v postelji
13 I   |          droben, smehljajoč obraz. Tončka jo je božala po laseh, po
14 II  |           dveh, čakale so gostov. ~Tončka je slonela ob oknu. Obrnila
15 III |          Ančka pa je bila mrtva." ~Tončka je sedela blizu okna, slonela
16 III |         mizo in si je pletla lase. Tončka je sedela v postelji, zehalo
17 VII |       angeli po zemlji," je dejala Tončka. Vesel pokoj je bil v sobi,
18 VII |            preselila so se v sobo. Tončka je ležala ob robu postelje
19 VII |        obrazi so bili znani. To je Tončka, ki gleda veselo z velikimi
20 VIII|           kadar je sijalo sonce in Tončka je stala ob oknu. Roke,
21 VIII|        njeno nezavedno upanje... ~"Tončka!" je zaklicala sestra Cecilija;
22 VIII|         bil njen glas in slovesen, Tončka se ga je prestrašila. Brala
23 VIII|            Bližali so se koraki in Tončka se je umikala od okna v
24 VIII|          bližali. ~"Prišel je oče, Tončka, da pojdeš z njim!" ~Poljubile
25 VIII| izpregovoril: ~"Lepo je zdaj doma, Tončka; boljše ti bo nego tukaj..."
26 VIII|           je obljubil gladki glas; Tončka se je domislila dóma in
27 VIII|    hihitajočim smehom, ki se ga je Tončka bala, ni vedela zakaj. "
28 VIII|              Samo nekoč je slišala Tončka, kako se je tresel plaho
29 VIII|        kakor brušena svetla klina. Tončka je morala v drugo izbo,
30 VIII|           se je bilo Bog vedi kaj. Tončka je poslušala in ugibala,
31 VIII|            poljubovala Tončko, ali Tončka ni marala teh poljubov;
32 VIII|           ustnice so bile mrzle in Tončka je čutila, da so poljubi
33 VIII|     stiskala se je k nji z nogami. Tončka je čutila, da je bila Lucijina
34 VIII|          in je prosila: "Gorko je, Tončka, sleci se!" Tončki se je
35 VIII|       smeje tvoj obraz. Zasmej se, Tončka!" Tončka ni hotela, ali
36 VIII|         obraz. Zasmej se, Tončka!" Tončka ni hotela, ali zasmejala
37 VIII|          zmerom sem mislila nate!" Tončka se je spomnila na ljudi,
38 VIII|      poljubi!" -- "Nikoli več!" -- Tončka se je zgrozila, od tistega
39 VIII|         blagoslovi!" si je mislila Tončka in nič ji ni bilo žal. ~
40 VIII|         videl, ni se zmenil zanjo. Tončka ga ni ljubila; zdel se ji
41 VIII|     dolgočasno, poslovno in takrat Tončka ni slišala ničesar, kakor
42 VIII|          trd in ostuden. Čutila je Tončka, da se je ženska vsa prestrašila,
43 VIII|        naposled sta živela zase in Tončka ni slišala skoro nikoli
44 VIII|           je in je pozabila, da je Tončka otrok in je tožila: "Za
45 VIII|           Lump! Lump! Lump!" -- In Tončka je slišala nekoč, ko sta
46 VIII|       gladka in mrzla kakor riba. "Tončka, ubožica!" je dejal, ali
47 VIII|            in jo pritisnil k sebi; Tončka ni mogla ne prositi in ne
48 VIII|            gnusna kaplja na lice. "Tončka!... Tončka!"... Ko je šel,
49 VIII|        kaplja na lice. "Tončka!... Tončka!"... Ko je šel, je vsa trepetala
50 VIII|            zmerom, dan za dnem, in Tončka se ni mogla braniti, ni
51 VIII|              Tvoj oče je v kletki, Tončka, v kletki! Kakor mi je Bog
52 VIII|   nenaravno, hripavo, in je šla... Tončka ni razumela, živela je kakor
53 VIII|           sem, oče!" je odgovorila Tončka, njen glas pa je bil kakor
54 VIII|          groze. ~Tako se je vrnila Tončka v življenje. Vrnila se je