Part

 1 I   |          v novo deželo, kjer ni nič sonca in nič človeških glasov,
 2 I   |    deželo, kjer ni nič sonca in nič človeških glasov, v neznano
 3 I   |       čelu, po mokrem obrazu. ~"Nič ne jokaj, Malči!" ~In hotela
 4 I   |     nekaj lepega in veselega. ~"Nič ne jokaj, -- jutri bo nedelja..." ~
 5 II  |  začudeno jo je pogledala mati; nič nista govorili o strašnem
 6 III |         ali ni bila žalostna in nič strašna ni bila; poznale
 7 III |         njenih rok, njenih lic; nič se ni zgenilo. Lica so bila
 8 IV  |      bilo strah; tudi pel še ni nič. ~"Babica je!" je menila
 9 IV  |         kljun, oboje hkrati, in nič ga ni bilo sram. ~Polagoma
10 IV  |       ter se je oziral naokoli. Nič tujega, neznanega se ni
11 IV  |      neznanega se ni prikazalo, nič nenavadnega se ni zgenilo
12 IV  |     zobal mirno, kakor da bi se nič ne bilo zgodilo. ~Ali kakor
13 IV  |   gledal nizdol. Mirno je bilo, nič se ni prikazalo. ~Lotevala
14 IV  |       je bilo vse kakor zmerom, nič ni ostalo v sobi od tistega
15 IV  |         Saj je oče tako majhen, nič ti ne stori hudega!" ~Kanarček
16 IV  |     zastokal od velike bojazni."Nič se ne boj, saj sem jaz pri
17 IV  |    Comment vous portez-vous? -- Nič?... Katica, no, še zmerom
18 IV  |     Nisem tako hudoben, otroci, nič me tako ne glejte!" Začivkalo
19 IV  |       je tekel dalje po polici. Nič več ni vedel, da ga je bilo
20 IV  |        bil skril, Bog vedi kam. Nič se ni več zgenilo, zaspale
21 V   |   podnevi; zdaj ni bilo na njih nič veselja, nič mladosti; na
22 V   |       bilo na njih nič veselja, nič mladosti; na licih, okoli
23 V   |     čudno je drsala bolna noga, nič je ni bolelo, mrtva je bila
24 V   |        Dolgo že ni bilo spanja, nič lepih sanj; njeno srce je
25 V   |     lahke misli v glavi, v srcu nič skrbi; kakor sanje je njegovo
26 V   |       Tina?" je prašal pozneje. Nič drugega ni govoril, ozrl
27 V   |   Spremenil se je tudi Kristus; nič več ni imel trnjeve krone
28 V   |   užigalic in je delala počasi, nič se niso tresle roke; nato
29 V   |   Neumni otrok!... Hudega ne bo nič... no, nesite jo dol!" ~
30 VI  |        prišli?" ~"Kaj niso noge nič boljše?" Okrenila se je
31 VI  |      vse se izvrši, kakor da bi nič ne bilo, oko se ne ozre
32 VI  |      zasmejala. ~"Otrok ne vidi nič... ne govori nič..." ~Sedela
33 VI  |        ne vidi nič... ne govori nič..." ~Sedela je tam pol v
34 VI  |           No, le dalje, punčka, nič se me ne boj!" ~Komaj se
35 VI  |       jo je sunil v drugo sobo, nič ni govoril in še duri ni
36 VI  |        s sklonjeno glavo, ni se nič ozrl in je šel spat. Tako
37 VI  |       blago, so vse solzne. Da, nič drugega nego zloba in trpljenje.
38 VII |      bilo tako blizu in domače, nič skrivnosti ni bilo in nič
39 VII |       nič skrivnosti ni bilo in nič nedosegljive glorije. ~Šepetanje
40 VII |         Nisem ti mogla prinesti nič drugega; še to, glej, Katica..."
41 VII |       jaslic, tudi drevesca ne, nič luči, ne veselja. Sami otroci
42 VII |    otroci so se stisnili v kot, nič jih ni strah, o Božiču kramljajo
43 VII | čudolepo so gledale plašne oči. Nič več ni bilo gub na licih,
44 VII |      videla angela tisto noč in nič se ni začudila. Komaj toliko
45 VIII|     Pred njo pa je bila tema -- nič ni bilo, izginil je svet;
46 VIII|    zastonj. ~Zanjo se ni brigal nič, božal jo je in poljubljal
47 VIII|     mislila Bog vedi kam, ni se nič brigala, kaj je delala z
48 VIII|     zmerom bolj vroča in divja. Nič ni pripovedovala več, vsa
49 VIII|       dovolj... in jaz ne maram nič več, ne maram več, nič več!"
50 VIII|    maram nič več, ne maram več, nič več!" Govorila je glasneje
51 VIII|         si je mislila Tončka in nič ji ni bilo žal. ~Tako je
52 VIII|   Lucija je zdaj doma. Ali nisi nič vesela?" ~"Vesela sem, oče!"
53 IX  |      kakor prej in droben, toda nič otroškega ni bilo več na