Part

 1 I   |    zakrivali čelo, nosek je bil malo privihan. ~"No, pusti jo,
 2 I   |          život pa je bil miren, malo sključen -- kakor da bi
 3 I   |     Malči in je srebala počasi, malo boječe, kakor ob tuji mizi. ~
 4 I   |       prsih. ~Kakor je bolečina malo odnehala, so prihajale čudne,
 5 I   |         nedelja. Komaj še se je malo ozrla, spreletelo jo je
 6 II  |      prekrižane na prsih, glavo malo upognjeno, tih smehljaj
 7 III |       resnim in mirnim obrazom: malo spreletelo jih je in gledale
 8 III |        sobi, nasproti postelje, malo gori, kakor je postelja
 9 III |     možički iz lesa; potegne se malo za vrvico, hop -- pa se
10 III |      svoje prsi, pod srajco. In malo bi ju zibala, kakor v zibki!
11 III |     umrje in mi pride povedat!" Malo čudno ji je bilo, ali bolj
12 III |    odprte, tudi ustnice so bile malo odprte in zobje so se svetili. ~
13 III |        punčice so bile obrnjene malo navzgor, polskrite pod trepalnicami. ~
14 IV  |      maraš vode?" ~Hanzek se je malo ozrl, malo je pobrcal z
15 IV  |         Hanzek se je malo ozrl, malo je pobrcal z nogo; videl
16 IV  |        umiril; samo časih je še malo poškilil, nezaupen je bil;
17 IV  |    zaklicala Malči. Poškilil je malo, nato pa se je sklonil,
18 IV  |   odletel. Precej se je umiril, malo se je še stresel, pobrskal
19 IV  |       na stežaj odprta. Nato je malo zletel, samo za pedenj po
20 IV  |       toliko je bil pač neumen. Malo bi se šopiril, malo bi revskal,
21 IV  |     neumen. Malo bi se šopiril, malo bi revskal, dokler bi bila
22 IV  |   kletki. Ali vendar ji je bilo malo sitno in prigovarjala je
23 IV  |        pa je le gledal. Majhen! Malo bi samo pomignil s tisto
24 IV  |   pomignil s tisto črno lopato, malo stisnil! -- In gledal je
25 IV  |        se je prijetno, jezil se malo, zapel za kratek čas, pozobal
26 IV  |        perce v kot, pomislil je malo, toda ni se mogel domisliti.
27 IV  |         je bil zunaj, prišlo je malo ljudi in dolgočasni so bili
28 IV  | malomarno; prišla je mati in je malo posedela in je šla. Nekaj
29 IV  |       vztrepetala, vzdignila je malo roko, kakor da bi se hotela
30 IV  |          Zato sem prišel, da bi malo pogledal. Kaj res misliš,
31 IV  |        je kanarčka na vzglavje, malo se je še stresel in je umrl... ~
32 IV  |        precej, šel je po polici malo dalje, poskočil je in je
33 V   |        se zasmeje malokdaj;, to malo belo sončece je bilo kratkočasno,
34 V   |    razvito; obraz je bil resen, malo preširok, oči so ležale
35 V   |       in svoje življenje. Komaj malo je bilo posijalo sonce in
36 V   |         vratu. Snela je s stene malo črno razpelo in ga je pritisnila
37 VI  |                          VI  Še malo dni je bilo do Božiča. In
38 VI  |        kožuh zavit; držal se je malo sključeno, njegove noge
39 VI  |          na glavi je bilo le še malo las, skrbno počesanih preko
40 VI  |        me ne boj!" ~Komaj se je malo branila, oči so gledale
41 VI  |        roko je prijela kozarec, malo je zatisnila oči in je pila;
42 VI  |         blag človek; ozrl se je malo naokoli in je videl, kako
43 VI  |      Komaj na večer je posijalo malo sonce, ali izginilo je takoj
44 VI  |   sklonjeno glavo in je govoril malo; delal je ves dan in denar,
45 VI  |       in nerodne, kakor opičje, malo je govoril, kadar so bili
46 VI  |         že za mizo; oči so bile malo rdeče, še zaspane, ustnice
47 VII |         angelove. Tudi Malči je malo zadremala, ali ko je zatisnila
48 VII |          komaj se je svetlikalo malo od snega tam zunaj, od neba,
49 VIII|      milosti in prijaznosti. Le malo je bilo gostov, da bi se
50 IX  |         pa se je začudila; samo malo se je nasmehnila in je stresla
51 IX  |    zatisnile trepalnice in samo malo so se svetile bele oči skozi
52 IX  |      prebudila, vzdignile so se malo trepalnice in ozrla se je